1. GLADIATORSKE IGRE NISO BILE NAJBOLJ PRILJUBLJENA ZABAVA RIMLJANOV

Rekonstrukcija Circus Maximusa

Če gledamo glede na število sedežev posameznih rimskih objektov oz. stavb, katere so bile namenjene zabavi rimskega prebivalstva, lahko rečemo, da gladiatorske igre niso bile med bolj popularnimi. Rimski Kolosej šteje približno 50 000 mest za gledalce. Po nekaterih antičnih virih naj bi štel celo 87 000 mest.

Medtem ko ima Circus Maximus, na katerem so prirejali dirke z vozovi, kar 250 000 mest za gledalce. Kar kaže, da so bile dirke z vozovi mnogo bolj priljubljene kot pa gladiatorske igre.

2. VOJAŠKE LADJE NISO VESLALI SUŽNJI

Čeprav v večini filmov zasledimo po palubo rimskih galej prizore sužnjev, zavezanih z verigami in slišimo pokanje bičev. To je povsem anahronistično. Rimljani, kakor tudi Grki, so verjeli v državljanski militarizem – kar pomeni, da če si bil državljan določene države je bila tvoja dolžnost udejstvovanje v vojaških pohodih. Z udejstvovanjem v borbah si bil upravičen tudi do določenih političnih pravic. Le v redkih primerih so bili sužnji sprejeti v oborožene rimske sile (npr. če so bili že osvobojeni pred novačenjem).

3. NISO VSI UMIRALI MLADI

Povprečna življenjska doba Rimljanov je bila res 25 let. Kar pa ne pomeni, da noben ni doživel visoke starosti. Povprečna starost se zniža predvsem zaradi visoke umrljivosti novorojenčkov, žensk med porodom in moškim v vojaški dolžnosti. Kdor je preživel obdobje do odraslosti je najverjetneje živel do starosti podobne današnjem zahodnem svetu.

4. ZELO MALO RIMSKIH UR JE TRAJALO 1 URO

Tako kot mi so tudi Rimljani dan razdelili na 12 ur. Razlika je bila le v tem, da so imeli Rimljani vedno 12 ur dneva in 12 ur teme. Tako je bila npr. dnevna ura poleti veliko daljša kot dnevna ura pozimi.

5. VSI RIMLJANI NISO GOVORILI LATINSKO

Rimsko cesarstvo se je razprostiralo od Atlantskega oceana na zahodu, do reke Tigris na vzhodu, od Britanskega otočja na severu, do Afrike na jugu. Štelo je preko 65 milijonov prebivalcev. Latinski jezik je bil seveda uradni jezik, vendar je veliko ljudi, predvsem na ruralnih predelih cesarstva, še vedno govorilo svoj materni jezik (npr. keltski jezik, sirski jezik, tračanski jezik, …). Za Rimsko elito je bilo značilno, da so poznali še grški jezik, kar je kazalo na prestiž in inteligenco. Grški jezik je veljal kot statusni simbol.

6. NISO BILI NAVDUŠENI NAD FILOZOFIJO

Portret Seneke

Rim nam je dal veliko filozofov, kot sta recimo Seneka in Mark Avrelij. Vendar niso bili vsi Rimljani navdušeni nad filozofijo. Za to sta obstajala dva razloga: 1. filozofija je bila “iznajdba” Grkov in Grki so bili narod, poražen s strani Rimljanov (glede Grkov so obstajala mešana mnjenja, od občudovanja Grkov do sovražnih nagnjenj). 2. študij filozofije s svojimi dlakocepskimi definicijami in osredotočenostjo na notranjega človeka se je lahko štel kot neprimernega za človekovo aktivno življenje in služenje cesarstvu.

7. BILE SO STVARI V SPOLNOSTI, KI SO BILE SPREJEMLJIVE IN KI SO BILE NESPREJEMLJIVE

Veliki francoski učenjak Paul Veyne je dejal, da so bili Rimljani paralizirani zaradi spolnih zadržkov. Ta trditev je verjetno malo preveč stroga, vendar vseeno lahko rečemo, da so imeli Rimljani določene omejitve glede družbeno sprejemljivega vedenja. Npr. po prvi poročni noči skromna rimska žena ni pustila svojega moža, da bi jo kdajkoli videl golo. Zato ni čudno, da tisti filozofi, ki so trdili, da moški ne sme imeti spolnih odnosov z nikomer razen z lastno ženo, niso dobili veliko privržencev.

8. GENERALI SO SE REDKO BOJEVALI V BOJU

Mark Avrelij

Čeprav so v umetnosti generali velikokrat prikazani kot junaki, se le-ti niso udeleževali bojev, ampak so bili zgolj vojaški strategi. Razen v izrednih primerih so se generali zelo redko udeleževali samih vojaških pohodov in bojev. Če je general izgubil bitko se je od njega pričakovalo, da dvigne meč sam nadse ali da poišče častno smrt od roke sovražnika. Vse do Maksimina Tračana (ki je vladal med leti 235-238 n.š.) ni bilo zabeležene nobene bitke, v kateri bi sodeloval rimski cesar.

9. CESARJI SO VSAK DAN PILI STRUP

Od konca prvega stoletja n.š. je prihajalo v navado rimskih cesrajev vsakodnevno pitje zelo majhne količine mešanice strupov znano pod imenom mitridatij. Mešanica je dobila ime po kralju Mitridatu VI. Pontskem, kateri je prvi začel z vsakodnevnim pitjem strupov z namenom, da si izboljša imuniteto proti le-tem.

Rimljani so verjeli, da vse strupe izniči posoda, narejena iz roga enorogega konja oz. osla, za katerega so Rimljani verjali, da naj bi živel v Indiji.

10. RIMLJANI SO VERJELI, DA IMAJO DOBRE RAZLOGE ZA PREGANJANJE KRISTJANOV

Rimljani so verjeli, da njihovo cesarstvo počiva na Pax Deorumu oz. “miru bogov”. Kar pomeni, če so Rimljani delali prav do rimskih bogov, so ti delali prav nazaj do njih. Kristjani so na drugi strani zatrjevali da so poganski rimski bogovi hudiči oz. demoni ali celo da sploh niso obstajali. Če bi Rimljani dopustili Kristjanom širitev teh trditev bi se rimska božanstva ujezila in bi izničila svoj blagoslov do Rimskega cesarstva ter spustila svoj srd nad njim. Rimljani so sicer Kristjanom dali možnost ponovnega čaščenja tradicionalnih rimskih bogov, kar pa so v mnogih primerih zavrnili.

Povzeto po: History Extra (dne 16.12.2015, ob 15:00 uri)