Pred natanko sto leti je bila 16. avgusta 1924 v Ljubljani ustanovljena borza. Priprave na ta slavnostni dan pa so se začele že prej. Borza je nastala na podlagami stare srbske zakonodaje, ki je bila sprejeta leta 1886 in je omogočala ustanavljanje borz, ki so bile privatne ustanove, a je nad njimi bedelo ministrstvo za trgovino in industrijo.

Država je prižgala zeleno luč za ustanovitev borze v letu 1922, a do tega v tem letu ni prišlo. Bojan Balkovec ob tem zapiše: »Kljub željam in potrebi borze v Ljubljani leta 1922 še ni začela z delom. Zato so se v Trgovskem listu spomladi 1923 obnovile akcije za ustanovitev borze v Ljubljani. V začetku maja 1923 je Trgovski list v članku Za borzo v Ljubljani poudaril pomen borze za slovensko gospodarstvo in opozoril na nujnost njene ustanovitve. Ustanovitev borze bi pomenila zaokrožitev gospodarskih in finančnih organizacij v Sloveniji.«

6. avgusta 1923 je bil v dvorani Filharmonije v Ljubljan sklican ustanovni občni zbor Ljubljanske borze, kjer so izvolili borzni svet in borzno razsodišče. Za predsednika borznega sveta je bil izvoljen Dragotin Hribar, za podpredsednika pa Avgust Praprotnik. Borza je svoje prostore dobila v prvem nadstropju Filharmonije. Pravilnik borze je bil sprejet 26. novembra 1923. Ministre za trgovino in industrijo Hinko Krizman je podpisal pravilnik borze 5. maja 1924.

Kdo je lahko postal član borze? »Člani borze so lahko postali neoporečni trgovci, podjetja, družbe, ustanove ali osebe, vpisane v trgovski register, industrialci in obrtniki (ne pa mali obrtniki) in oblastni organi. Od januarja 1925 so lahko postali člani borze tudi denarni zavodi. Člani borze niso mogli postati nameščenci, mešetarji in ženske.«

Prvi delovni dan borze je nastopil v ponedeljek 18. avgusta 1924. Borza je v prvih letih poslovala le z blagom in efekti, a si je veš čas prizadevala za razširitev poslovanja na valute in devize. Ta prizadevanja so obrodila sadove leta 1927. Največji delež v količini in vrednosti blaga s katerim so trgovali na Ljubljanski borzi do leta 1930, je predstavljal les in različni proizvodi iz lesa, z gospodarsko krizo pa se je količina lesa zmanjšala. Na borzi so trgovali še z žitom (tu predvsem s pšenico in koruzo, v manjših količinah z ržjo in ječmenom), orehi, deteljo, glicerinom, kožami, senom, slamo, fižolom, bencinom, zeljem, rožiči, krompirjem in smrekovim lubjem. Na področju vrednostnih papirjev se je trgovalo s 27 papirji, od tega jih je bilo 10 v lasti države. Svoje vrednostne papirje so imela tam tudi naslednja industrijska, trgovska in prometna podjetja: Stroja tovarna in livarna iz Ljubljane, Trboveljska premogovniška družba iz Ljubljane, Krajnska industrijska družba z Jesenic, Tovarna dušika iz Raš, Združene papirnice iz Ljubljane, Šešir in Škofje Loke, Stavbna družba iz Ljubljane, Delniška tiskarna iz Ljubljane, Delniška družba pivovarne Union iz Ljubljane, Union – hotelska in stvabinska d.d. iz Ljubljane, Radio d.d. iz Zagreba in Tekstilna iz Kočevja.        

Delovanje borze je bilo prekinjeno spomladi 1945, ko se je končala 2. svetovna vojna in ni ponovno zaživela do konca osemdesetih let. Borza v Ljubljani je ponovno zaživela 26. decembra 1989. Trenutno pa je njen lastnik Zagrebška borza.

Viri: Bojan Balkovec: Sedemdeset let prve borze v Ljubljani, Slovenski narod, Slovenec, Wikipedija