Manj strašna noč je v črne zemlje krili, kot so pod svetlim soncem sužni dnovi

Leta 1941 se je v Ljubljanici, potem ko je Ljubljano zavzela italijanska vojska, utopil Ivan Hribar.

Ivan Hribar, portret Ivane Kobilca (okoli 1920-26), Foto: Mestni muzej LjubljanaZnan je bil kot velik domoljub in marljiv, strasten politični delavec. Po napadu na Jugoslavijo leta 1941 je Ivan Hribar storil samomor v znak protesta proti italijanski okupaciji. Devetdesetletni Hribar se je vračal s sestanka z italijansko upravo, ki mu je ravno ponudila županski položaj Ljubljane in ga vabila v konsulto. Hribar tega ni hotel sprejeti, ker bi s tem dal delno legitimacijo italijanski okupaciji, in je raje izbral smrt. Zavit v jugoslovansko zastavo je skočil v Ljubljanico oz. Grubarjev kanal na Kodeljevem. Zapustil je poslovilno pismo z verzi iz Krsta pri Savici pesnika Franceta Prešerna:

Manj strašna noč je v črne zemlje krili,
kot so pod svetlim soncem sužni dnovi.

Rodil se je 19. septembra 1851 v Trzinu, v družini s šestimi otroki. Oče Hribar je bil prekupčevalec s posestvi, zato se je morala družina večkrat seliti. V šoli se je hitro učil in napredoval. Pri vpisu v nižjo gimnazijo je lahko preskočil prvi razred nižje gimnazije v Ljubljani. Med študijem se je težko Na odprtje Prešernovega spomenika, ki ga je dal postaviti Ivan Hribar, je prišla množica ljudi iz vse Slovenije. Foto: Dokumentacija Delaprebijal, zato je inštruiral druge študente in prevajal razne tekste, tako si je zaslužil nekaj dodatnih goldinarjev.

Dolgo je bil zastopnik praške banke Slavija v Ljubljani. Župan je bil od leta 1896 do 1910. V času njegovega županovanja je Ljubljana dobila vodovod, plinarno, elektrarno, električno železnico, prvo ljudsko kopališče, zgrajen je bil tudi Zmajski most. Spodbujal je razvoj šolstva in uvedbo slovenščine kot učnega jezika pri nekaterih predmetih v gimnaziji. Zavzemal se je za ustanovitev slovenske univerze in združitev vseh slovenskih pokrajin. Sodeloval je pri ustanovitvi dramskega društva v Ljubljani, bil pa je tudi med ustanovitelji Mestne hranilnice. Dve leti je bil prvi jugoslovanski poslanik v Pragi. Pod psevdonimom Trzinski je prevajal pesmi, pisal pa je tudi politične, kulturne in gospodarske članke.

Hribarjev spomenik na obrežju LjubljaniceHribar ima v Ljubljani velik spomenik na Bregu, ki so ga postavili 30. avgusta 2010, in več manjših spomenikov. Pred Univerzo stoji njegovo poprsje, portretni glavi pa sta v Narodni galeriji in v veži Magistrata. Spominsko zbirko so uredili v njegovem stanovanju v Cerkljah na Gorenjskem. Eno od nabrežij Ljubljanice je Hribarjevo nabrežje.

 

Vir: Radio Prvi, Wikimedia

Up Next

Related Posts