Slikar, konservator in potopisec Ivan Franke, ki se je rodil na današnji dan leta 1841 v Dobju pri Škofji Loki.
Obiskoval je ljudsko šolo v Cerkljah in Kranju, potem pa gimnazijo v Ljubljani, kjer je 1862 maturiral.
Sodi med začetnike slovenskega realizma. Šolal se je pri uglednih slikarjih Jožefu Kogovšku in Franzu Goldensteinu v Ljubljani, na dunajski akademiji od leta 1863 do 1866 ter na beneški akademiji od leta 1868 pa do leta 1873. Potoval je v Oberammergau, Monakovo, Nürnberg, Augsburg in na Dunaj; po vrnitvi je stopil na materino željo v ljubljansko semenišče, kjer je ostal eno leto.
Franke je znan kot realistični portretist in krajinar. Slikal je portrete in krajine ter religiozne kompozicije; pri teh je bil pod vplivom beneških renesančnih mojstrov in nazarencev. Bil je učitelj risanja v Kranju in Ljubljani, ukvarjal pa se je tudi s konservatorstvom in bil dopisni član Centralne komisije za varstvo spomenikov na Dunaju. V cerkvenih motivih se je naslonil na poznorenesančne beneške mojstre, kar je bilo za tisti čas dokaj nazadnjaško v slikarstvu. Objavljal je članke o slikarstvu, konservatorstvu in ribolovu. Pogosto je razstavljal v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani.
Pomembnejša dela: Sv. Valentin (Uršulinska cerkev v Škofji Loki), Križev pot (Cerklje), Sv. Trojica (Predoslje), Pietà (Dedni dol), Sv. Ana (Rodine), Sv. Peter (Trnovo pri Il. Bistrici), Sv. Anton (Franč. cerkev v Lj.), Pietà (Ribnica), Kristus (Lekarna v Trebnjem). Lastna podoba (Narodna galerija v Ljubljani), kipar Rendić, dr. Papež, Luka Tavčar in žena, dr. Janez Mencinger (Krško), Hočevar (šola v Krškem), Josip Jurčič (Narodna Tiskarna v Ljubljani), Valvasor (Trbovlje), Josip Gorup in družina (Reka), grof Barbo in družina (Rakovnik). Krajine s Kitajskega (Narodna galerija v Ljubljani), z Gorenjskega in Krasa (Štijak). Mnogo del je še v zasebni ali slikarjevi lasti.
Veliko je potoval po deželah Srednjega in Daljnega vzhoda in ta potovanja opisal v črticah. Po naročilu ruske knjeginje Saše Žokovske je 1873 potoval na Kitajsko, potem obiskal svetovno razstavo na Dunaju in se še istega leta naselil v Ljubljani. 1878 je postal učitelj risanja na gimnaziji v Kranju in konservator centralne komisije. Leta 1889 se je preselil v Ljubljano, kjer je poučeval risanje na gimn., učiteljišču in obrtni šoli.
Pisal je tudi o umetnostnih starinah na Gorenjskem in o slovenskih umetnostnozgodovinskih spomenikih. Na te teme je objavil mnogo študij, člankov in poročil v slovenskem in nemškem jeziku. Veliko je pisal tudi o ribištvu. Bil je namreč začetnik umetne vzreje postrvjih vrst pri nas in avtor osnutka “Ribarskega zakona za Kranjsko”. V Sloveniji je organiziral več umetnih vališč rib.
Vir:
Radio Prvi, Wikimedia, Slovenska biografija.