Ivan Franke

Slikar, konservator in potopisec Ivan Franke, ki se je rodil na današnji dan leta 1841 v Dobju pri Škofji Loki.

Ivan Franke. Foto: Ilustrirani Slovenec, št. 44, 30. 10. 1927Obiskoval je ljudsko šolo v Cerkljah in Kranju, potem pa gimnazijo v Ljubljani, kjer je 1862 maturiral.

Sodi med začetnike slovenskega realizma. Šolal se je pri uglednih slikarjih Jožefu Kogovšku in Franzu Goldensteinu v Ljubljani, na dunajski akademiji od leta 1863 do 1866 ter na beneški akademiji od leta 1868 pa do leta 1873. Potoval je v Oberammergau, Monakovo, Nürnberg, Augsburg in na Dunaj; po vrnitvi je stopil na materino željo v ljubljansko semenišče, kjer je ostal eno leto.

Franke je znan kot realistični portretist in krajinar. Slikal je portrete in krajine ter religiozne kompozicije; pri teh je bil pod vplivom beneških renesančnih mojstrov in nazarencev. Bil je učitelj risanja v Kranju in Ljubljani, ukvarjal pa se je tudi s konservatorstvom in bil dopisni član Centralne komisije za varstvo spomenikov na Dunaju. V cerkvenih motivih se je naslonil na poznorenesančne beneške mojstre, kar je bilo za tisti čas dokaj nazadnjaško v slikarstvu. Objavljal je članke o slikarstvu, konservatorstvu in ribolovu. Pogosto je razstavljal v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani.

Pomembnejša dela: Sv. Valentin (Uršulinska cerkev v Škofji Loki), Križev pot (Cerklje), Sv. Trojica (Predoslje), Pietà Portret Amalije Rahme (1873), hrani Narodna galerija Slovenije(Dedni dol), Sv. Ana (Rodine), Sv. Peter (Trnovo pri Il. Bistrici), Sv. Anton (Franč. cerkev v Lj.), Pietà (Ribnica), Kristus (Lekarna v Trebnjem). Lastna podoba (Narodna galerija v Ljubljani), kipar Rendić, dr. Papež, Luka Tavčar in žena, dr. Janez Mencinger (Krško), Hočevar (šola v Krškem), Josip Jurčič (Narodna Tiskarna v Ljubljani), Valvasor (Trbovlje), Josip Gorup in družina (Reka), grof Barbo in družina (Rakovnik). Krajine s Kitajskega (Narodna galerija v Ljubljani), z Gorenjskega in Krasa (Štijak). Mnogo del je še v zasebni ali slikarjevi lasti.

Veliko je potoval po deželah Srednjega in Daljnega vzhoda in ta potovanja opisal v črticah. Po naročilu ruske knjeginje Saše Žokovske je 1873 potoval na Kitajsko, potem obiskal svetovno razstavo na Dunaju in se še istega leta naselil v Ljubljani. 1878 je postal učitelj risanja na gimnaziji v Kranju in konservator centralne komisije. Leta 1889 se je preselil v Ljubljano, kjer je poučeval risanje na gimn., učiteljišču in obrtni šoli.

Pisal je tudi o umetnostnih starinah na Gorenjskem in o slovenskih umetnostnozgodovinskih spomenikih. Na te teme je objavil mnogo študij, člankov in poročil v slovenskem in nemškem jeziku.  Veliko je pisal tudi o ribištvu. Bil je namreč začetnik umetne vzreje postrvjih vrst pri nas in avtor osnutka “Ribarskega zakona za Kranjsko”. V Sloveniji je organiziral več umetnih vališč rib.

 

Vir:

Radio Prvi, Wikimedia, Slovenska biografija.

Up Next

Related Posts