10. novembra 1894 se je v Šentjurju pri Celju rodil Franjo Malgaj, borec za severno mejo. Oktobra 1914 je bil pri dvajsetih letih vpoklican v 87. celjski pešpolk in se z njim bojeval na soški in tirolski fronti. Leta 1916 je za svoje udejstvovanje v bojih za ponovno zavzetje postojanke Monte Celebije na Južnem Tirolskem, prejel zlato medaljo za hrabrost in je bil povišan v nadporočnika.

Po razpadu Avstro-Ogrske se je pridružil slovenski vojski v Celju. V Mežiški dolini je v novembru 1918 lačno in vojne sito delavstvo, začelo ropati vojaške transporte, trgovine, gostilne in velike kmetije. Narodni svet za Mežiško dolino je tedaj za pomoč pri obvladovanj razmer prosil celjsko garnizijo. 6. novembra 1918 je Malgaj zbral skupino prostovoljcev in se z njimi odpravil na Koroško. Uspešno jim je uspelo obvladati razmere v Mežiški dolini. 23. novembra je njegova četa, ki je tedaj štela 70 članov, vkorakal v Pliberk ter 30. novembra 1918 v Velikovec. V svojem delovanju se je Malgaj izkazal kot odličen vojaški in politični organizator. Narodna vlada ga je iz bojišč poslala v Guštanj z nalogo, da naredi načrt novega vojaškega okrožja. S Simonom Puncerjem je izdajal časopis Korotan.

6. maja 1919 se je ponesrečil pri rokovanju z ročno bombo, ko je želel s četo ustaviti sovražnika pri Tolstem vrhu pri Ravnah na Koroškem. Umrl je pri rosnih 24 letih. »V bojih za Guštanj je padel znani slovenski junak, nadporočnik Malgaj, doma od Sv. Jurija ob južni železnici.« Na mestu njegove smrti je bil v kasnejših letih postavljen spomenik, a so ga nacisti, po napadu Nemčije na Jugoslavijo leta 1941, uničili.

Viri: Wikipedija, Obrazi slovenskih pokrajin, dLib, Večerni list, Straža, Slovenec