12. novembra 1840 se je rodil francoski kipar Auguste Rodin, znan kot sodobni Michelangelo. Njegova dela imajo v zbirkah skoraj vsi največji umetnostni muzeji, nekateri pa so mu tudi posvečeni. V zahodno kiparstvo mu je uspelo vrniti razkošno prikazovanje človeškega telesa. Ki je vidno tudi pri njegovih najbolj znanih stvaritvah, npr. Mislec in Poljub. 

V času, ko je Rodin ustvarjal, njegov uspeh vseeno ni bil nekaj samoumevnega. V drugi polovici 19. stoletja je namreč za dober kip veljal tisti, ki je bil lep, dekorativen in zglajen, on pa je pred umetnostne komisije v domačem Parizu prinašal dela, polna bul, grud in vdolbin. Šele kasneje so tem lastnostim pripisali posebno vrednost. Ni pa bilo kiparstvo edina tehnika, ki jo je obvladal. Svojo umetniško pot je namreč pričel z risanjem. Prve risbe je ustvari pri desetih letih, nato pa je tri leta obiskoval Petit École, ki se je osredotočala predvsem na matematiko ter umetnost. Tu je tako vadil različne tehnike risanja ter slikanja. Z oblikovanjem različnih materialov pa se je srečal, ko ga niso sprejeli na  École des Beaux-Arts. Preživljal se je namreč z ustvarjanjem okrasja za pariške arhitekte. Ob delu se je dodatno umetniško izobraževal pri kiparju Antoine-Louisu Baryeju, ki je ustvarjal predvsem živalske podobe.

Z italijanskimi ustvarjalci, Michelangelom, Donatellom, se je srečal, ko je s studiem potoval na delov v Italijo. To je bilo zanj odločilno, saj je v skladu z novim navdihom ustvaril skulpturo Bronasta doba, ki mu je prinesla mesto na Pariškem salonu. Zanimivo je, da so ga obtožili goljufije – češ da naj bi s pomočjo mavca naredil kalup, saj je bil kip v človeški velikosti. Čeprav mu je uspelo dokazati, da gre za dejansko stvaritev in ne ponaredek, se je v nadaljnje raje odločal za kipe nadnaravnih velikosti. Tudi naslednja stvaritev, Janez Krstnik, je bila odmevna. Tako je počasi napredoval in leta 1880 zmagal na natečaju za portal pariškega Muzeja dekorativnih umetnosti. Pričel je z izdelovanjem Vrat pekla po motivih Božanske komedije, ki so v širino merile štiri metre, v višino pa šest. Dela mu ni uspelo dokončati, so pa iz mavčnih predlog vseeno odlili nekaj podob, ki so danes v različnih zbirkah po vsem svetu. Najznamenitejši je gotovo Mislec, ki je izvorno prikazoval Danteja, avtorja Božanske komedije, včasih so ga opisovali tudi kot Adama, Prometeja ali celo Rodina samega. Podoba moškega, ki si med sedenjem z roko podpira glavo in je zatopljen v misli, a njegovo močno telo hkrati daje slutiti, da je sposoben velikih dejanj, je bila že od nastanka priljubljena, ko jo je Rodin leta 1904 povečal, pa se je njena priljubljenost še okrepila. Ne preseneča, da ena od različic kipa stoji tudi na Rodinovi grobnici.

Vir: 

http://www.mladina.si/180562/auguste-rodin-umetnik-ki-je-kipom-vrnil-zivost/

Up Next

Related Posts