Preroditelj, mecen, naravoslovec, literat in podjetnik baron Žiga Zois se je rodil na današnji dan pred 270-imi leti v Trstu.

Oče Žige Zoisa, Michelangelo Zois, se je iz Cacodellija (pokrajina Bergamo v Italiji) priselil v Ljubljano, kjer je obogatel, se poročil z Ljubljančanko Ivano Kappus pl. Pichlstein in pridobil plemiški naslov. Ukvarjal se je s fužinarstvom. Posestva (družina je imela v lasti tudi grad Brdo pri Kranju), hiše in fužine je po njem podedoval sin Žiga. Žigov brat Karel je poznan kot botanik.

Žiga Zois baron Edelsteinski je bil osrednja osebnost slovenskega narodnostnega preroda na prehodu iz 18. v 19. stoletje na literarnem, strokovno-znanstvenem in tehnično-gospodarskem področju.

S svojim prebudnim, vodstvenim, mentorskim in mecenskim delovanjem na prehodu iz fevdalizma v kapitalizem je bil korenit spreminjevalec družbenih razmer na Slovenskem, z naravoslovnimi in tehničnimi dosežki pa je bil znamenita osebnost tudi v mednarodnih razumniških krogih.

Zaradi cvetoče trgovine z železom je njegovo bogastvo naglo raslo. Bil je najbogatejši Slovenec svojega časa

Po očetu je na Kranjskem podedoval posestva, fužine in tovarne. S takšno materialno podlago je omogočil delovanje številnim članom svojega razsvetljenskega krožka: Linhartu, Kopitarju, Vodniku, Kumerdeju, Japlju in drugim, ki so se pogosto zbirali v njegovi palači na Bregu v Ljubljani. Omogočil jim je delo in izdajanje knjig, podpiral pa je tudi delovanje Kranjske kmetijske družbe, ki naj bi pospešila modernizacijo gospodarstva. Kot naravoslovec je zbral evropsko znamenito zbirko mineralov, ki je zdaj v ljubljanskem Prirodoslovnem muzeju, kot zoolog pa je med prvimi preučeval človeško ribico in pisal o njej. Njegov pogled na svet je bil racionalističen in empirističen, bil je tudi deist. S francosko revolucijo se ni strinjal.

Iz njegove obširne korespondence je videti, da se je zavzemal za ideale izobrazbe in vzgoje, ki sta glavni pogoj za materialni in duhovni napredek. Ukvarjal se je s široko paleto humanističnih in naravoslovnih dejavnosti. Razsvetljenski ideali so se manifestirali predvsem v tvorbi Zoisovega kroga, ki je bil nosilec takratnih teženj po prenovi slovenskega jezika kot duše narodne identitete. Delovanje kroga je bilo usmerjeno v izobraževanje neukega ljudstva ter v splošni in gospodarski napredek slovenskih dežel.

Po njem se imenuje najvišja državna nagrada in najvišje priznanje za dosežke na področju znanstvenoraziskovalne in razvojne dejavnosti, to sta Zoisova nagrada in Zoisovo priznanje. Po njem se imenuje tudi štipendija za nadarjene otroke in mladino.