Sovenska akademija znanosti in umetnosti

Takoj po ustanovitvi slovenske univerze v Ljubljani leta 1919 je oživel tudi spomin na “Akademijo operozov  – Akademijo delavnih” in s tem so se začela prizadevanja za ustanovitev akademije znanosti in umetnosti.

Korenine Akademije pa segajo daleč v preteklost. Pred več kot tristo leti – leta 1693 – je bila v Ljubljani ustanovljena latinska Academia operosorum, predhodnica sedanje Akademije, torej v istem stoletju kot francoska Académie française (1635), Royal Society v Londonu (1645) in Leopoldina, Deutsche Akademie der Naturforscher v Schweinfurtu (1652). Leta 1693 se je v Ljubljani zbrala družba najodličnejših kranjskih cerkvenih in posvetnih izobražencev, plemičev in meščanov. Triindvajset članov, med katerimi je bilo največ pravnikov, drugi so bili teologi in zdravniki, je sprva delovalo v zaprtem krogu, v javnost so stopili kmalu potem.

Logotip SAZU. Foto: culture.siNajveč pobud za oživitev Akademija operozov je prišlo iz Slovenske matice. Leta 1921 je bilo ustanovljeno Znanstveno društvo za humanistične vede, leta 1931 pa še Prirodoslovno društvo. V prizadevanjih za ustanovitev akademije je bilo pomembno, da sta se akciji pridružili tudi društvi Pravnik in Narodna galerija, štiri leta pozneje pa še Univerza v Ljubljani.

Ker pri oblasteh ni bilo posluha za ustanovitev takšne institucije, je bila akademija znanosti in umetnosti ustanovljena kot običajno znanstveno društvo. Njegov občni zbor je bil na današnji dan leta 1937, za predsednika društva pa so izvolili filozofa in teologa Aleša Ušeničnika. Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani pa je na podlagi uredbe vlade Kraljevine Jugoslavije začela  kot ustanova delovati 11. avgusta leta 1938.

Up Next

Related Posts