Knjižnice so bile vedno pomemben segment širjenja omike. To velja seveda tudi za slovenske kraje, vendar je podatkov o tem, še zlasti, če jih iščemo za nekaj stoletij nazaj, bolj malo.

Zato je dragocena listina, s katero si je škof Žiga Lamberg, prvi škof Ljubljanske škofije, na današnji dan leta 1478 pri ljubljanskem stolnem kapitlju izposodil precejšnje število knjig. Gre za 50 zvezkov, večinoma rokopisov; polovica jih je bila pravne vsebine, preostalo pa medicinska in teološka dela. Kajti prva in najpomembnejša naloga novega škofa je bila uveljavitev škofove jurisdikcije v župnijah na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem, ki so bile iz oglejskega patriarhata in salzburške nadškofije dodeljene ljubljanskemu škofu. Ta listina potrjuje torej obstoj knjižnice ljubljanskega stolnega kapitlja, o drugih cerkvenih iz tistega časa pa je podatkov bolj malo. Med plemiškimi knjižnicami je bila najpomembnejša turjaška; začetki le-te segajo že v 14. stoletje in je zanimiva tudi zato, ker je bilo v njej veliko posvetne literature.