28 zgodb za 28 let berlinskega zidu (1. del)

13. avgusta letos so v Nemčiji obeležili šestdeseto obletnico gradnje berlinskega zidu. Ta simbol hladne vojne je vse do leta 1989 delil sedanjo nemško prestolnico na vzhodni in zahodni del, obenem pa je razdelil tudi mnoge družine, pare in prijateljstva. Iz različnih vzgibov so mnogi ljudje želeli pobegniti, a so morali nekateri za to plačati najvišjo ceno: svoje življenje. V tem prispevku se zato osredotočamo na njihove tragične zgodbe.

Pričujoči prispevek predstavlja nadaljevanje članka, ki smo ga delili 13. avgusta letos in s katerimi vam želimo predstaviti dogodke v času obstoja berlinskega zidu. V nadaljevanju vam bomo predstavili zgodbe ljudi, ki so želeli pobegniti preko zidu, a so pri tem izgubili svoje življenje. V dobrih 28 letih obstoja zidu je življenje izgubilo 140 oseb,[1] razlogi za smrt pa so zelo raznovrstni. Velika večina jih je bila ustreljena pri poskusu pobega, številni so utonili pri poskusu bega v reki Spree, nekateri pa so umrli zaradi skoka z višine. Poznani so primeri, ko so umrli tudi posamezniki, ki niti niso imeli namena prečkati zidu: med njimi so bili pogosto otroci. V prispevku bomo predstavili 28 takšnih zgodb: po eno zgodbo za vsako leto obstoja berlinskega zidu. Zaradi obsežnosti jih bomo objavili v dveh ločenih člankih: v prvem se posvečamo otroškim žrtvam ter žrtvam, povezanih z nevarnimi skoki. Kot se bo pokazalo v nadaljevanju, je večina otroških žrtev še bolj tragičnih, saj pogosto niso umrli zaradi poskusov bega, ampak med otroško igro. Žrtve, povezane z nevarnimi skoki so se najpogosteje dogajale v prvih mesecih obstoja zidu, ko so ljudje skakali iz svojih stanovanj, četudi so se ta nahajala v višjih nadstropjih.

Otroške žrtve

Berlinski zid je v svojih 28 letih obstoja terjal številne otroške žrtve. Za najmlajšo žrtev velja Holger H., ki je umrl v 15. mesecu starosti. Njegova starša sta se spoznala na izletu v Moskvo, kmalu po njegovem rojstvu pa sta se odločila za pobeg na zahodno stran zidu. Klaus H. je poskušal pobegniti že v najstniški dobi, a mu to ni uspelo. Posledično se je v naslednjih letih spopadal z veliko težavami, povezanimi s slabimi zaposlitvami. Njegova žena Ingrid H. je bila sicer učiteljica, a je bila prav tako nezadovoljna s svojim življenjem v Nemški demokratični republiki. Po rojstvu sina Holgerja je bila želja po pobegu še močnejša. Tako se je mlada družina januarja 1973 skrila v tovornjak, ki ga je vozil Ingridin in Klausov prijatelj iz zahodnega Berlina. Njihovo skrivališče so bile škatle v zadnjem delu tovornjaka: v eno se je skril Klaus, v drugo pa Ingrid in njun 15-mesečni otrok. Tovornjak se je ustavil na mejnem prehodu Drewitz, kjer je sledila kontrola dokumentov. Ravno takrat je mali Holger pričel jokati, kar bi zlahka slišali tudi cariniki na prehodu. Njegova mama ga je želela pomiriti in mu je poveznila dlan preko nosu in ust. V vsej nervozi je pozabila, da njen otrok ne more dihati, kar se je na koncu izkazalo za usodno. Pobeg je sicer uspel in družine niso odkrili, a za Holgerja je bil pobeg usoden. Čeprav so z njegovim oživljanjem pričeli že pri prvi kontrolni točki zahodnega Berlina, je bilo zanj že prepozno.[2]

Točka smrti Jörga Hartmanna (Vir: Chronik der Mauer)

Nekaj let pred tem dogodkom, marca leta 1966, je ob zidu umrl desetletni deček Jörg Hartmann. Okrog sedme ure zvečer se je skupaj s svojim prijateljem Lotharjem Schleusenerjem sprehajal v bližini mejnega področja. Ker ob tej uri svetloba ni bila več najboljša, je bližnji stražar videl zgolj senco, zato se je odločil za takojšen strelski odziv. Trideset let kasneje je na posebnih sodnih procesih svojo odločitev utemeljeval s tem, da je bila to njegova dolžnost. Desetletni Jörg je umrl na kraju streljanja, njegov tri leta starejši prijatelj pa je umrl še isti večer v bolnišnici.[3] Kljub temu njuni družini dolgo časa nista prejeli uradnega vzroka smrti: Jörgovo smrt je oblast pripisala utopitvi, medtem ko naj bi Lothar umrl zaradi električnega udara. Njuni družini tej verziji dogodkov nista verjeli, kar jasno kažejo tudi pisma, ki jih je Jörgova teta poslala svojim sorodnikom v Avstralijo. Jörgova učiteljica je celo poskušala pridobiti dodatne informacije, vendar jo je z grožnjami ustavil direktor šole.[4] Še bolj neverjetna je bila razlaga električnega udara, zaradi katerega naj bi umrl Lothar, saj naj bi se ta zgodil v Leipzigu. Četudi so vzhodnonemške oblasti Lotharjevi mami z različnimi potrdili dokazovale njegovo smrt, niso pojasnili, kako je 13-letni deček sam prišel do skoraj 200 km oddaljenega Leipziga. Lotharjeva mama v nadaljevanju iz strahu pred posledicami ni želela nadaljevati z raziskovanjem, jasno pa je bilo, da se je zavedala, da je uradna razlaga sinove smrti laž. To se je izkazalo tudi po padcu zidu, ko je bil carinik, ki je ustrelil Lotharja in Jörga, obsojen na zaporno kazen. V intervjujih z Lotharjevo sestro se je izkazalo še, da je Lothar s prijateljem res želel oditi na zahod, da bi obiskal sorodnike, a njegovih besed niso jemali resno.[5] Ne glede na to, zgornji zgodbi jasno dokazujeta, da so vzhodnonemški organi takšne dogodke želeli skriti pred očmi javnosti, saj niso želeli priznati, da na oz. ob berlinskem zidu umirajo tudi otroci.[6]

Zemljevid – Številka 2: Lokacija Katrancijeve smrti (Vir: Chronik der Mauer)

Tragična je tudi zgodba osemletnega šolarja Cengaverja Katrancija, ki je živel v zahodnem Berlinu. Deček je 30. oktobra 1972 okrog 13.00 ure na bregu reke Spree hranil labode. V nekem trenutku je izgubil ravnotežje in padel v reko, ki ga je odnesla proti vzhodnemu Berlinu. Njegov prijatelj je hitro stekel po pomoč: našel je bližnjega ribiča in mu razložil celotno nesrečo. Ribič je otroka takoj poslal do najbližje mejne postaje, sam pa se je odpravil na mesto, kjer je Cengaver padel v reko. Ko je prišel do mesta padca in se je začel pripravljati na skok v vodo, se je zavedel, da je deček že na področju Nemške demokratične republike. Iz tega razloga je tvegal, da ga bodo vzhodnonemški stražarji ustrelili, saj bi ga lahko obravnavali kot prebežnika. Težave se s tem še niso končale: v celotno dogajanje niso posegli niti potapljači niti policisti z obeh strani, ki so se nahajali v bližini. Nihče namreč ni imel dovoljenja, da bi prešel na nasprotno stran oz. preko mejne črte. Iskanje osemletnega dečka iz zahodnega Berlina se je tako pričelo šele ob 14.30, ko je prišel vzhodnonemški rešilni čoln. Po približno polurnem iskanju so njihovi potapljači našli dečkovo truplo, ki pa ga na presenečenje vseh niso prenesli na zahodni breg, temveč na ladjo vzhodnonemških mejnih enot. Ne glede na tragično situacijo, bi bil namreč lahko kakršen koli potapljačev premik preveč proti zahodnemu Berlinu ocenjen kot poskus pobega, za kar bi potapljač lahko plačal s svojim življenjem. Cengaverjeva mati se je nato še isti večer odpeljala v vzhodni Berlin na prepoznavo trupla, ki so ga nato prepeljali v zahodni Berlin. Da do tovrstnih težav ne bi več prihajalo, se je berlinski senat želel dogovoriti z vzhodnonemško vlado, da bi v prihodnje pri takšnih nesrečah lahko ukrepali skupaj. Do dogovora je prišlo šele tri leta kasneje, po mnogih izvedenih pogajanjih in nadaljnjih treh smrti otrok, ki so utonili v reki Spree.[7]

Smrt trinajstletnega Wolfganga Glödeja je povezana s spletom nesrečnih okoliščin: ko se je ta skupaj s svojimi prijatelji leta 1962 igral v bližini mejnega področja, sta mimo prišla dva mejna policista. Čeprav tega načeloma ne bi smela storiti, sta se zapletla v pogovor z otroki, ki jih je zelo zanimala puška, ki sta jo nosila na ramah. Po prošnjah sta se vojaka odločila, da otrokom vročita puško v roke, vendar pri tem nista odstranila magazina, kar se je na koncu izkazalo za usodno. Pri repetiranju puške se je ta sprožila, strel pa je Wolfganga Glödeja zadel naravnost na levo stran prsi, to pa je povzročilo njegovo smrt. Novica se je hitro razširila tudi na zahodno stran zidu in je poskrbela za veliko razburjenja. Šele v naslednjem letu so ugotovili, da je bila Glödejeva smrt splet nesrečnih okoliščin, zato so ga izbrisali iz seznama žrtev berlinskega zidu. Kakšno kazen je dobil vojak, ki je bil vpleten v to nesrečo, ni znano.[8]

Skok v smrt

Spomenik Idi Siekmann (Vir: Chronik der Mauer)

Berlinski zid je na nekaterih mestih potekal bo zelo neobičajnih krajih: tako ni presekal zgolj ulic oz. mestnih četrti, temveč celo hiše. Iz tega razloga so nekateri prebivalci na zahodno stran želeli prebegniti kar s skokom skozi okno, kar pa se je pogosto izkazalo za silo nevarno nalogo. To nam dokazuje tudi zgodba Ide Siekmann, ki je v času izgradnje zidu živela na ulici Bernauer Straße. Njeno stanovanje se je nahajalo v tretjem nadstropju stanovanjske hiše in je bilo usmerjeno na južni del. Vse od leta 1945 je hiša stala na meji med francoskim in sovjetskim sektorjem, tako da je meje med obema sektorjema prehajala vsak dan. Do izgradnje zidu je bilo to relativno preprosto, po 13. avgustu 1961 pa se je stanje zapletlo. Zgolj nekaj dni po začetku gradnje zidu so Idi in mnogim drugim preprosto zabarikadirali in popolnoma zaprli vhod v hišo in ustvarili novega, ki je bil usmerjen proti sovjetskemu delu Berlina. Marsikdo se je v teh razmerah odločil za beg, pri katerem je preprosto skočil skozi okno na zahodno stran mesta. Tam so jih pogosto čakali gasilci, ki so pripravili posebno ponjavo, s katero rešujejo ljudi iz višjih nadstropij. Reševanje se je pogosto izkazalo za uspešno, saj je pri skoku na ponjavo obstajala manjša verjetnost poškodb. V Idinem primeru se je končalo tragično. 21. avgusta 1961 so vojaki zabarikadirali njena vhodna vrata, zato se je v naglici odločila za beg. Skok je izvedla hitro, še preden bi ji gasilci s ponjavo priskočili na pomoč. Zaradi hudih poškodb, ki jih je povzročil skok iz tretjega nadstropja, je umrla na poti v bolnišnico – en dan pred svojim 59. rojstnim dnem. Ida Siekmann velja za prvo žrtev berlinskega zidu.[9]

Spomenik Olgi Segler (Vir: Chronik der Mauer)

V naslednjih mesecih je na tak način pobegnilo 150 ljudi, med drugim si je to želela tudi 80-letna Olga Segler. Tudi ona je živela na istoimenski ulici kot Ida Siekmann in si je želela prebegniti na zahodno stran zidu, kjer je živela njena hči. Po nekajtedenskem odločanju se je 25. septembra 1961 odločila za pobeg. Za razliko od Idinega primera so Olgo pospremili gasilci s ponjavo, s čimer so ji želeli omogočiti skok iz drugega nadstropja hiše. Olga je skočila na ponjavo, vendar si je poškodovala hrbet. Obenem je imela tudi težave s srcem, kar je bilo zanjo na koncu usodno. Zaradi strahu, stresa in razburjenosti je en dan po uspešnem pobegu umrla.[10]

Na ulici Bernauer Straße je poškodbam zaradi poskusa pobega podlegel tudi 22-letni Bernd Lünser, študent gradbeništva v zahodnem Berlinu. Vse do izgradnje zidu je lahko v zahodni del mesta prehajal praktično brez ovir, kasneje pa mu to ni bilo več dovoljeno. 4. oktobra 1961 zvečer je želel izpeljati svoj načrt za pobeg. Pobeg je izvedel tako, da je splezal na streho hiše v ulici Swinemünder Straße, nato pa je po strehah hodil vse do hiš na ulici Bernauer Straße. Tam je preko vrvi želel prebegniti na zahodno stran zidu, kar pa se na koncu ni zgodilo, saj sta ga opazila dva mejna policista. Lünser je tako z glasnimi vzkliki opozarjal prebivalce zahodnega Berlina, da želi pobegniti, te pa so poklicali policijo in gasilce. Gasilske enote so pripravile ponjavo, za Lünserjem pa so se že slišali streli vzhodnonemških enot. Lünser se je odločil za hiter skok, vendar je bilo to zanj usodno: za nekaj metrov je zgrešil gasilsko ponjavo in s polno silo zadel na pločnik. 22-letni študent je bil na mestu padca mrtev.[11]

Hiša in streha, s katere je skočil Bernd Lünser (Vir: Chronik der Mauer)

Podobna usoda je doletela tudi Heinza Cyrusa leta 1965. Heinz je imel iz različnih razlogov že pred tem težave z vzhodnonemškimi oblastmi, zaradi česar je prestajal tudi zaporno kazen. Po amnestiji v letu 1964 so ga novembra prihodnje leto ponovno osumili nekaterih nasilnih dejanj, pri čemer ni znano, ali so bili sumi upravičeni ali ne. Ne glede na to se je Heinz odločil za beg, ki ga je izvedel 10. novembra 1965, malo pred deveto uro zvečer. Potem, ko se je izognil barikadam pri železniški postaji Berlin-Nordbahnof, ga je opazil policijski pes, zatem pa še mejni policisti. Ker se ubežnik domnevno ni želel ustaviti, so pričeli streljati, a Heinz je tudi tokrat ušel nepoškodovan. V zadnjih trenutkih je pobegnil v hišo na ulici Gartenstraße 85, kjer se povzpel vse do četrtega nadstropja. V tem času so policisti obkolili hišo in jo pričeli preiskovati. Heinzu ni preostalo drugega, kot da se povzpne na strešni žleb, kar pa se je izkazalo za usodno, saj je padel na tla. Padec je povzročil hudo poškodbe lobanje in zlome kosti, zaradi česar so ga še isto noč operirali. Zdravniškemu posegu navkljub je Heinz Cyrus za posledicami padca umrl prihodnje jutro.[12]

Zaradi poškodb pri skoku z vozečega vlaka je marca 1973 umrl Volker Frommann. Volker je že pri 16. letih zašel v težave z vzhodnonemškimi oblastmi, ko so ga zaradi protidržavnih deliktov (skupaj s prijateljem sta na političnem praznovanju povzročila kratek stik in izpad elektrike) in kraje družbenega premoženja (ukradel naj bi nekaj ananasov) obtožili na zaporno kazen. Kazen sta sprva preživljala v zaporu, kasneje pa sta bila premeščena v mladinski dom. Po prestani kazni je opravljal nekaj služb, se poročil in živel zadržano življenje. 1. marca 1973 je izvedel svoj načrt za beg. Ob 00.45 uri je med železniškima postajama Pankow in Schönhauser Allee skočil iz vozečega vlaka. Verjetno je želel priti čim bližje mejnemu področju, kar bi mu omogočilo lažji prehod v zahodni Berlin. Načrt se je izjalovil, saj si je pri padcu močno poškodoval hrbtenico, zaradi česar so ga prepeljali v bolnišnico. Tam je 5. marca zaradi posledic skoka umrl.[13]

Z vlakom je povezana tudi smrt Thomasa Taubmanna, do katere je prišlo decembra leta 1981. Sprva je želel pobegniti preko češkoslovaško-avstrijske meje, vendar je na koncu spremenil svoj načrt. 13. decembra se je tako povzpel na tovorni vlak, ki se je na kratko ustavil pri postaji Berlin-Pankow. Vzpon je uspel, Thomas pa se je z vlakom peljal vse do bližine mejnega prehoda na ulici Bornholmer Straße, kjer je skočil iz vlaka. Kaj se je zgodilo za tem, ni jasno: po nekaterih predvidevanjih naj bi se odbil od zidu na progo, Stasi pa še domneva, da ga je po odskoku odneslo pod vlak, ki ga je povozil. Odkril ga je vlakovodja nasproti prihajajoče lokomotive, ki je opazil »temen predmet na tirih«.[14] Po tem dogodku je policija preiskala stanovanje in našla njegovo poslovilno pismo. Nekaj dni kasneje je sledilo še zaslišanje staršev, kjer jim niso želeli razkriti pravega razloga za sinovo smrt, prav tako niso razkrili obstoja poslovilnega pisma. Sam poskus pobega je bil prav tako skrit pred očmi javnosti, saj je ravno takrat potekal politični vrh med voditeljema obeh nemških držav. Tako je Taubmannov poskus pobega postal poznan šele po letu 1990, njegov oče pa je šele leta 1999 izvedel natančnejše podatke o njegovi smrti. V roke je prejel tudi Taubmannovo poslovilno pismo, v katerem se je njegov sin zavedal, da si bo s pobegom zaprl marsikatera vrata. Kljub vsemu je verjel, da bo pri pobegu uspešen, saj je pismo končal z mislijo, da se bo staršem javil najkasneje v ponedeljek.[15]

Če ste pozorno brali ta prispevek, ste lahko videli, da je bila ta postaja pri prebežnikih priljubljena, razlog pa leži v tem, da je bila zelo blizu zahodnemu Berlinu. V bližini ulice Bornholmer Straße je bila od potnikov na vlaku meja z zahodnim Berlinom oddaljena samo dobrih 20 metrov in je bila za prebežnike praktično na dosegu roke. Iz tega razloga je bil zid na tem mestu še posebej visok, saj je meril kar 5,4 metra, s tem pa naj bi prebežnikom otežili prehod na zahodno stran. Nekaj vzporednic med Frommannovim in Taubmannovim lahko povežemo tudi z Ingolfom Diederichsom, ki je umrl pri poskusu bega 13. januarja 1989, slabih deset mesecev pred padcem zidu. Zgodaj zvečer na ta dan se je s pomočjo doma izdelane lestve povzpel na vlak pri postaji Pankow v smeri Schönhauser Allee. Če je prihod na vlak uspel, se je izstop smrtno izjalovil. Ko je Diederichs skočil z vlaka, je padel in se zapletel tako, da ga je vlak vlekel s seboj. Pri tem je utrpel hude poškodbe glave, zaradi katerih je kmalu tudi umrl.[16]

Naj za konec prvega dela prispevka predstavimo še zgodbo Dietmarja Schulza, ki je prav tako podlegel poškodbam vlaka, le da je bila tehnika njegovega bega drugačna. 25. novembra 1963 so vzhodnonemški vojaki na železniških tirih v bližini postaje Bornholmer Straße našli hudo poškodovanega moškega. Hitro so ga prepeljali v bolnišnico, kjer pa je kasneje zaradi teh poškodb tudi umrl. V številnih kasnejših poročilih so iskali razloge za njegovo smrt, pri čemer so si poročila med seboj nasprotovala. V nekaterih je bilo celo zapisano, da v njegovem primeru ne gre za poskus bega, temveč za nesrečo. Schulzeva zaročenka uradnim informacijam ni verjela in je predvidevala, da so ga celo ustrelili, vendar tega suma niso uspeli dokazati niti po padcu zidu. Po odprtju vzhodnonemških arhivov leta 1991 se je izkazalo, da je umrl pri poskusu bega na zahod. Pobeg naj bi izvedel peš, vendar je pri prečkanju tirov vanj trčil vlak, zaradi česar je prejel hude poškodbe, ki so se kasneje izkazale za smrtne.[17]

Viri:

Martin Ahrends in Udo Baron. »Holger H.« Chronik der Mauer. https://www.chronik-der-mauer.de/todesopfer/171343/h-holger?letter=&todesopfer-jahre=-1&todesopfer-kategorien=-1&text-name=holger&show-all=#footnode1-2, (Dostop: avgust 2021).
Martin Ahrends in Udo Baron. »Ingolf Diederichs.« Chronik der Mauer. https://www.chronik-der-mauer.de/todesopfer/171314/diederichs-ingolf?letter=&todesopfer-jahre=-1&todesopfer-kategorien=-1&text-name=ingolf&show-all=, (Dostop: avgust 2021).
Martin Ahrends, Udo Baron in Hans-Hermann Hertle. »Heinz Cyrus. « Chronik der Mauer. https://www.chronik-der-mauer.de/todesopfer/171392/cyrus-heinz?letter=&todesopfer-jahre=-1&todesopfer-kategorien=-1&text-name=cyrus&show-all=, (Dostop: avgust 2021).
Udo Baron. »Cengaver Katranci.« Chronik der Mauer. https://www.chronik-der-mauer.de/todesopfer/171345/katranci-cengaver?letter=&todesopfer-jahre=-1&todesopfer-kategorien=-1&text-name=katranci&show-all=, (Dostop: avgust 2021).
Christine Brecht. »Bernd Lünser. « Chronik der Mauer. https://www.chronik-der-mauer.de/todesopfer/171442/luenser-bernd?letter=&todesopfer-jahre=-1&todesopfer-kategorien=-1&text-name=l%C3%BCnser&show-all=, (Dostop: avgust 2021).
Christine Brecht. »Dietmar Schulz. « Chronik der Mauer. https://www.chronik-der-mauer.de/todesopfer/171414/schulz-dietmar?letter=&todesopfer-jahre=-1&todesopfer-kategorien=-1&text-name=dietmar&show-all=#footnode0-1, (Dostop: avgust 2021).
Christine Brecht. »Ida Siekmann. « Chronik der Mauer. https://www.chronik-der-mauer.de/todesopfer/171438/siekmann-ida?letter=&todesopfer-jahre=-1&todesopfer-kategorien=-1&text-name=ida&show-all=, (Dostop: avgust 2021).
Christine Brecht. »Jörg Hartmann. « Chronik der Mauer. https://www.chronik-der-mauer.de/todesopfer/171379/hartmann-joerg?letter=&todesopfer-jahre=-1&todesopfer-kategorien=-1&text-name=j%C3%B6rg&show-all=#footnode1-1, (Dostop: avgust 2021).
Christine Brecht. »Lothar Schleusener. « Chronik der Mauer. https://www.chronik-der-mauer.de/todesopfer/171380/schleusener-lothar?letter=&todesopfer-jahre=-1&todesopfer-kategorien=-1&text-name=schleusener&show-all=#footnode9-10, (Dostop: avgust 2021).
Christine Brecht. »Olga Segler. « Chronik der Mauer. https://www.chronik-der-mauer.de/todesopfer/171439/segler-olga?letter=&todesopfer-jahre=-1&todesopfer-kategorien=-1&text-name=olga&show-all=, (Dostop: avgust 2021).
Christine Brecht. »Wolfgang Glöde. « Chronik der Mauer. https://www.chronik-der-mauer.de/todesopfer/171433/gloede-wolfgang?letter=&todesopfer-jahre=-1&todesopfer-kategorien=-1&text-name=gl%C3%B6de&show-all=#footnode8-9, (Dostop: avgust 2021).
»Die Todesopfer an der Berliner Mauer 1961–1989. Gedenkstätte Berliner Mauer. https://www.berliner-mauer-gedenkstaette.de/de/todesopfer-240.html, (Dostop: avgust 2021).
Hans-Hermann Hertle. »Thomas Taubmann. « Chronik der Mauer. https://www.chronik-der-mauer.de/todesopfer/171327/taubmann-thomas?letter=&todesopfer-jahre=-1&todesopfer-kategorien=-1&text-name=thomas&show-all=, (Dostop: avgust 2021).
Hans-Hermann Hertle. »Volker Frommann. « Chronik der Mauer. https://www.chronik-der-mauer.de/todesopfer/171344/frommann-volker?letter=&todesopfer-jahre=-1&todesopfer-kategorien=-1&text-name=volker&show-all=, (Dostop: avgust 2021).

Viri slik:

Naslovna fotografija: Spomenik žrtvam berlinskega zidu. Chronik der Mauer. https://www.chronik-der-mauer.de/todesopfer/171327/taubmann-thomas?letter=&todesopfer-jahre=-1&todesopfer-kategorien=-1&text-name=thomas&show-all=, (Dostop: avgust 2021).
Točka smrti Jörga Hartmanna. Chronik der Mauer. https://www.chronik-der-mauer.de/todesopfer/171379/hartmann-joerg?letter=&todesopfer-jahre=-1&todesopfer-kategorien=-1&text-name=j%C3%B6rg&show-all=#footnode1-1, (Dostop: avgust 2021).
Zemljevid – Številka 2: Lokacija Katrancijeve smrti. Chronik der Mauer. https://www.chronik-der-mauer.de/grenze/160520/karte?nid=171345, (Dostop: avgust 2021).
Spomenik Idi Siekmann. Chronik der Mauer. https://www.chronik-der-mauer.de/todesopfer/171438/siekmann-ida?letter=&todesopfer-jahre=-1&todesopfer-kategorien=-1&text-name=ida&show-all=, (Dostop: avgust 2021).
Spomenik Olgi Segler. Chronik der Mauer. https://www.chronik-der-mauer.de/todesopfer/171439/segler-olga?letter=&todesopfer-jahre=-1&todesopfer-kategorien=-1&text-name=olga&show-all=, (Dostop: avgust 2021).
Hiša in streha, s katere je skočil Bernd Lünser. Chronik der Mauer. https://www.chronik-der-mauer.de/todesopfer/171442/luenser-bernd?letter=&todesopfer-jahre=-1&todesopfer-kategorien=-1&text-name=l%C3%BCnser&show-all=, (Dostop: avgust 2021).

[1]»Die Todesopfer an der Berliner Mauer 1961–1989. Gedenkstätte Berliner Mauer. https://www.berliner-mauer-gedenkstaette.de/de/todesopfer-240.html, (Dostop: avgust 2021).

[2] Martin Ahrends in Udo Baron. »Holger H.« Chronik der Mauer. https://www.chronik-der-mauer.de/todesopfer/171343/h-holger?letter=&todesopfer-jahre=-1&todesopfer-kategorien=-1&text-name=holger&show-all=#footnode1-2, (Dostop: avgust 2021).

[3] Christine Brecht. »Jörg Hartmann. « Chronik der Mauer. https://www.chronik-der-mauer.de/todesopfer/171379/hartmann-joerg?letter=&todesopfer-jahre=-1&todesopfer-kategorien=-1&text-name=j%C3%B6rg&show-all=#footnode1-1, (Dostop: avgust 2021).

[4] Christine Brecht. »Jörg Hartmann. « Chronik der Mauer. https://www.chronik-der-mauer.de/todesopfer/171379/hartmann-joerg?letter=&todesopfer-jahre=-1&todesopfer-kategorien=-1&text-name=j%C3%B6rg&show-all=#footnode1-1, (Dostop: avgust 2021).

[5] Christine Brecht. »Lothar Schleusener. « Chronik der Mauer. https://www.chronik-der-mauer.de/todesopfer/171380/schleusener-lothar?letter=&todesopfer-jahre=-1&todesopfer-kategorien=-1&text-name=schleusener&show-all=#footnode9-10, (Dostop: avgust 2021).

[6] Christine Brecht. »Jörg Hartmann. « Chronik der Mauer. https://www.chronik-der-mauer.de/todesopfer/171379/hartmann-joerg?letter=&todesopfer-jahre=-1&todesopfer-kategorien=-1&text-name=j%C3%B6rg&show-all=#footnode1-1, (Dostop: avgust 2021).

[7] Udo Baron. »Cengaver Katranci.« Chronik der Mauer. https://www.chronik-der-mauer.de/todesopfer/171345/katranci-cengaver?letter=&todesopfer-jahre=-1&todesopfer-kategorien=-1&text-name=katranci&show-all=, (Dostop: avgust 2021).

[8] Christine Brecht. »Wolfgang Glöde. « Chronik der Mauer. https://www.chronik-der-mauer.de/todesopfer/171433/gloede-wolfgang?letter=&todesopfer-jahre=-1&todesopfer-kategorien=-1&text-name=gl%C3%B6de&show-all=#footnode8-9, (Dostop: avgust 2021).

[9] Christine Brecht. »Ida Siekmann. « Chronik der Mauer. https://www.chronik-der-mauer.de/todesopfer/171438/siekmann-ida?letter=&todesopfer-jahre=-1&todesopfer-kategorien=-1&text-name=ida&show-all=, (Dostop: avgust 2021).

[10] Christine Brecht. »Olga Segler. « Chronik der Mauer. https://www.chronik-der-mauer.de/todesopfer/171439/segler-olga?letter=&todesopfer-jahre=-1&todesopfer-kategorien=-1&text-name=olga&show-all=, (Dostop: avgust 2021).

[11] Christine Brecht. »Bernd Lünser. « Chronik der Mauer. https://www.chronik-der-mauer.de/todesopfer/171442/luenser-bernd?letter=&todesopfer-jahre=-1&todesopfer-kategorien=-1&text-name=l%C3%BCnser&show-all=, (Dostop: avgust 2021).

[12] Martin Ahrends, Udo Baron in Hans-Hermann Hertle. »Heinz Cyrus. « Chronik der Mauer. https://www.chronik-der-mauer.de/todesopfer/171392/cyrus-heinz?letter=&todesopfer-jahre=-1&todesopfer-kategorien=-1&text-name=cyrus&show-all=, (Dostop: avgust 2021).

[13] Hans-Hermann Hertle. »Volker Frommann. « Chronik der Mauer. https://www.chronik-der-mauer.de/todesopfer/171344/frommann-volker?letter=&todesopfer-jahre=-1&todesopfer-kategorien=-1&text-name=volker&show-all=, (Dostop: avgust 2021).