40 let prvega slovenskega vzpona na vrh sveta

V okviru projekta vseh muzejev na Gorenjskem, Neverjetne gore, vas Gorenjski muzej vljudno vabi na odprtje fotografske razstave

EVEREST 1979-2019,

40 let prvega slovenskega vzpona na vrh sveta.

Legendarni vodja odprave Tone Škarja bo odprl razstavo v torek, 14. maja 2019, ob 19. uri v podstrešni galeriji gradu Khislstein.


Cilj odprave je bil preplezati prvenstveno smer po Zahodnem grebenu. Odprava, ki je delovala v duhu časa, kjer je vladala kolektivna zavest za dosego cilja, ne bi delovala tako kot je, če logistično in organizacijsko ne bi bila odlično vodena. Z ledenika Khumbu na višini 5350 m, kjer je bil bazni tabor, se dviga 700m , visoka skalna stena sedla Lho La, sledi ji 1200 metrov visoko pobočje Zahodne rame, ki se nadaljuje v 2500 metrov dolg, položen, vendar oster in vetroven greben, na koncu katerega je začetek strme in razgibane vršne piramide Everesta. Verjetno se zdi danes nepredstavljivo opraviti preko 500 vzponov na sedlo Lho La, kjer je bil tabor 1, kar je ta odprava naredila. Ker je stena sedla Lho-La je v zgornjem delu previsna, tovorov ni bilo mogoče prenašati na hrbtih, zato je Štefan Marenče doma skonstruiral ročno žičnico, s pomočjo katere so v tabor 1 prenesli več kot 5 ton opreme, ki je služila za oskrbovanje višinskih taborov.

Prva sta se proti vrhu odpravila Marjan Manfreda-Marjon in Viki Grošelj. Manfreda je na višini 8250 m brez dodatnega kisika in samo s tankimi rokavicami na rokah preplezal težak raztežaj in pritrdil vrv – Marjonova stopnja; s tem je ostalim močno olajšal prehod proti vrhu. Zaradi težav z ventili na jeklenkah in zaradi omrzlin sta morala oba sestopiti.

Cilj odprave je bil dosežen 13. maja 1979 ob 13.51, ko sta Andrej Štremfelj in Nejc Zaplotnik kot prva Gorenjca in Slovenca stala na strehi sveta.

Dva dni kasneje, 15. maja 1979 ob 14.30 so vrh dosegli tudi Stane Belak-Šrauf, Hrvat Stipe Božić ter Šerpa Ang Phu, ki je pri sestopu nesrečno zdrsnil 2000 metrov globoko na kitajsko stran.

Nejc Zaplotnik na vrhu Everesta: “Sediva pri kitajski piramidi in ne veva kaj bi!” Foto: Andrej Štremfelj

Po odprtju razstave se bo druženje nadaljevalo v Vojnomirovi dvorani Ullrichove hiše, kjer bo predaval Andrej Štremfelj, prejemnik zlatega cepina za življenjsko delo leta 2018. Štremfelj je edini Zemljan s tem prestižnim priznanjem tako za življenjske dosežke kot vrhunske vzpone.

V tako imenitni družbi ne smete manjkati!

Andrej Štremfelj na vrhu Everesta leta 1979. Foto: Nejc Zaplotnik

Up Next

Related Posts