Sedem desetletij Zgodovinskega časopisa

Zgodovinski časopis je glasilo Zveze Zgodovinskih društev Slovenije, v katero se je leta 1981 preoblikovalo Zgodovinsko društvo za Slovenijo in je najpomembnejša slovenska zgodovinska znanstvena revija.

Objavlja znanstvene razprave o zgodovini Slovencev, slovenskega in srednjeevropskega prostora, raziskave iz pomožnih zgodovinskih ved, teorije zgodovine ter pouka zgodovine v šoli. Poleg tega tudi recenzije, poročila s kongresov in diskusije.

Zgodovinski časopis je po preoblikovanju Muzejskega društva za Slovenijo leta 1946 v Zgodovinsko društvo za Zgodovinski časopis, 3-4, leto  2016. Foto: ZČSlovenijo nadomestil dotedanje glasilo Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, ki je izhajalo v letih 1919-1945. Prvi zvezek Zgodovinskega časopisa, ki je na dobrih 240 straneh vseboval vse štiri številke prvega letnika, je z letnico 1947 izšel 12. junija 1948. Novi strokovni časopis slovenskih zgodovinarjev je bil v življenje priklican kot glasilo novega Zgodovinskega društva za Slovenijo in je na svoj način odražal nov čas, ki je nastopil po koncu druge svetovne vojne. A čeprav je bil Zgodovinski časopis nova periodična revija in je bilo Zgodovinsko društvo za Slovenijo nova stanovska organizacija, to vendarle ne pomeni, da sta bila brez korenin, tradicije in predhodnikov. Vse troje sega že v 19. stoletje in tradicija, na katero se lahko sklicuje Zgodovinski časopis sega vse do Mitteilungen des Historischen Vereins für Krain, ki so začele izhajati 1846. Neposredni predhodnik Zgodovinskega časopisa pa je bil Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo (1919-1945), ki se je ob preoblikovanju Muzejskega društva za Slovenijo leta 1946 v Zgodovinsko društvo za Slovenijo tudi sam preoblikoval v Zgodovinski časopis.

Tako kot še na marsikaterem področju življenja po vojni, so bili tudi začetki Zgodovinskega časopisa skromni in prvih 21 letnikov je imelo vsega skupaj 16 zvezkov. Kasneje se je stanje bistveno spremenilo in do konca leta 2013 je v 67 letnikih izšlo že 148 zvezkov revije, ki od leta 2001 izhaja vsako leto v dveh dvojnih številkah. Od leta 1980 izhaja pod okriljem Zgodovinskega časopisa tudi posebna Zbirka Zgodovinskega časopisa, ki je namenjena monografskim publikacijam. Tudi tu so bili začetki precej skromni, v letu 2013 pa je število izdanih knjig in zbornikov že doseglo številko 44. Glavni oziroma odgovorni uredniki Zgodovinskega časopisa so dosedaj bili Bogo Grafenauer (1947-1968), Ferdo Gestrin (1969-1972), Vasilij Melik (1973-1999) in Peter Štih (2000-).

V Zgodovinskem časopisu, ki je osrednja revija slovenskih zgodovinarjev, so objavljali prav vsi zgodovinarji in zgodovinarke, ki so kaj pomenili ali pa sedaj nekaj pomenijo v slovenskem zgodovinopisju. Poleg slovenskih raziskovalcev v reviji pogosto objavljajo ugledni tuji zgodovinarji. Zato se skozi posamezne številke Zgodovinskega časopisa, katerega vsebine so lahko dostopne na medmrežju, na svoj način zrcali tudi zgodovina slovenskega zgodovinopisja po drugi svetovni vojni in skozi njegove strani lahko sledimo poti, ki jo je to zgodovinopisje prehodilo.

Grafenauer Bogo - stoličevanje koroških vojvod in država karantanskih Slovencev. Fot0o: ZČPred dnevi je izšel zvezek 3-4 Zgodovinskega časopisa za leto 2016. Z omenjenim zvezkom so zaključili sedemdeseti letnik revije. Predogled revije je na voljo na spletnem naslovu revije http://www.zgodovinskicasopis.si/. V digitalnem arhivu sta vam dodatno na voljo oba zvezka iz leta 2012.

Devetinštirideseti zvezek Zbirke Zgodovinskega časopisa prinaša nemški prevod enega temeljnih del za slovensko srednjeveško zgodovino. Leta 1952 je Bogo Grafenauer izdal delo Ustoličevanje koroških vojvod in država karantanskih Slovencev. Ob stoletnici avtorjevega rojstva je delo izšlo v nemškem jeziku s posodobljenim znanstvenim aparatom.

Up Next

Related Posts