8. marec, dan (delovnih) žena

Dan žena je mednarodni praznik žensk, ki ga po svetu že od leta 1911 praznujejo vsako leto 8. marca. Na ta dan praznujemo ekonomsko, politično in socialno enakopravnost in dosežke žensk. Pobudo za praznovanje 8. marca je dala nemška feministka in socialistka Clara Zetkin, rojena Eissner (1857-1933).

Položaj žensk v 19. stoletju

Avstrijski zakonik je poročenim ženskam pravico do dela podelil leta 1811, kar je bilo v širšem pogledu napredno – tega takrat francosko ali nemško pravo še ni dovoljevalo. Ženska je s tem pridobila določeno ekonomsko samostojnost, kolikšna pa je bila njihova realna možnost za umik iz tradicionalno določenih vlog, pa je vprašanje, ki ga je odprlo socialdemokratsko gibanje. Moški so namreč, kljub temu da je tudi žena poskrbela za določen finančni priliv v gospodinjstvu, še vedno ostali glave družine ter s tem imeli posebno pravico do odločanja o njem. Žene so za vodenje pravnih poslov še vedno potrebovale dovoljenje moža, enako je bilo npr. s pridobitvijo potnega lista ter premičninskim delom dote, katere lastnik je ob poroki postal mož. Poroka – cerkvena ter nerazvezljiva – pa je npr. vplivala tudi na ženino državljanstvo, omejena je bila tudi ženska pravica do političnega odločanja, ni jim bila namreč priznana volilna pravica. V tem času je namreč v Evropi prevladovala omejena volilna pravica, vezana na premoženje, plačevanje davka ali na hišno in zemljiško posest. Splošna moška volilna pravica je bila uvedena leta 1896, v celoti pa za državni zbor leta 1907. O uzakonjeni volilni pravici žensk ni bilo niti sledu. Volilna pravica se je širila in prehajala v splošno pod pritiskom demokratičnih strank in delavskega gibanja. Splošno zmago volilne pravice za moške je prinesla prva, za ženske pa druga svetovna vojna.

16th May 1911: British suffragette Charlotte Despard (1844 - 1939) (wearing a white waistcoat) heads a march of the National Federation of Women Workers through Bermondsey in South London. (Photo by Topical Press Agency/Getty Images)

Vedno več žensk se je zaposlovalo, kar pa je privedlo do zahtev po pravicah delavk. Avstrijska zakonodaja je s predpisi poskušala urejati nočno delo, pravice nosečnic in porodnic ter enakovredne plače, ženske so namreč pogosto opravljale enako zahtevno delo, čeprav so jim pripisovali lažje delo ter jih na podlagi tega tudi plačevali. Social demokrati so tako pričeli predstavljati lastno vizijo položaja delavk: 8-urni delavnik, 16 tednov porodniškega dopusta, prosta sobota, ženske na položaju sodnic, inšpektoric itd. Ena izmed ključnih zahtev pa je bila ženska volilna pravica, vse te zahteve pa naj bi se še dodatno poudarjale ob praznovanju dneva žena. Tudi v Sloveniji so potekali boji za enakopravnost žensk, tako je že leta 1897 začel izhajati ženski časopis Slovenka, prvo žensko društvo pa je bilo ustanovljeno leto pozneje. Pomembna letnica v boju za enakopravnost je 1906, ko je Marija Urbas kot prva Slovenka na graški fakulteti doktorirala iz filozofije.

Dan posvečen ženskam

Clara ZetkinLeta 1889 se je Zetkinova začela bojevati za enakopravnost žensk. Pobudo za dan, posvečen ženskam, je dala na 2. mednarodni konferenci socialističnih žensk leta 1910. Prvi dan žensk, ki takrat še ni bil mednaroden, so praznovali v Združenih državah Amerike 28. februarja 1909. Razglasila ga je Socialistična stranka Amerike. V Evropi naj bi bil prvič obeležen na konferenci v Københavnu leta 1910, ker pa ni bil določen točen datum, so ga praznovali tako marca kot maja. Leta 1911 pa je bil dan žena prvič organiziran tudi v Nemčiji, Švici, na Danskem ter v Avstro-Ogrski. Takrat je za praznik vseh žensk veljal še 19. marec. Tega leta so organizirali praznovanje tudi v Idriji, Ljubljani ter v Trstu, se je pa praznovanje precej razlikovalo od tistega na Dunaju, ki se ga je udeležilo 20 000 ljudi. V Ljubljani se je namreč ob govoru Etbina Kristana zbralo 10 žensk, v Idriji pa so imeli celo tri predavanja. Z leti je udeležba zelo počasi naraščala, leta 1913 se je praznovanja v Ljubljani tako udeležilo 30 oseb.

OSufražetked leta 1917 se mednarodni dan žensk praznuje 8. marca. Praznik je nastal tudi v spomin na vse ženske, bilo jih je več kot 140, ki so umrle v požaru v newyorški tovarni Triangle leta 1911. 8. marec so pozneje izbrali, ker so na ta dan ženske, zaposlene v tekstilni industriji, prvič stavkale. To je bilo v New Yorku leta 1857. Leta 1908 je več kot 15 tisoč žensk protestiralo v New Yorku, saj so želele večjo plačo in volilno pravico. 8. marca 1913 so ženske po Evropi imele mirovne shode. V Rusiji, Belorusiji, Makedoniji, Moldaviji in Ukrajini je ta dan državni praznik.

Sufražetke so bile prve ženske, ki so se množično borile za enakopravnost žensk. O njih je bil posnet tudi film. O filmu Sufražetke je spregovila red. prof.  dr. Milica Antić Gaber.

Prelom leta 1945 – ženske dobijo volilno pravico

Ženske so se že močno približale enakopravnosti s tem, ko je bila leta 1945 uzakonjena splošna volilna pravica. Leta 1974 so v ustavo SFRJ dodali določilo, da ima vsaka ženska svobodo pri odločanju o rojstvu otrok, tri leta pozneje pa je bila uzakonjena še pravica vsake ženske do umetne prekinitve nosečnosti iz drugih, ne le zaradi zdravstvenih razlogov. Leta 1989 je začel delovati prvi telefon v sili za pomoč ženskam in otrokom, ki so postali žrtev nasilja. Po drugi svetovni vojni je bilo praznovanje dneva žena v Jugoslaviji tudi uradno uvedeno, kakšne pa so bile značilnosti njegovega praznovanja se je v svojih delih spraševal znani slovenski etnolog Janez Bogataj:

»V 50. letih 20. stoletja zasledimo vedno več zahtev, da se ta praznik praznuje kar najbolj delovno, dostojno in resno. Seveda so se kljub takim opozorilom zadeve zasukale v drugo smer. Iz praznika in za praznik je zrasel pravi ‘marketing’. Organizirali so se izleti, bučna praznovanja, popivanja, gostilne in restavracije so bile polne, moški pa so ustvarjali nepregledne vrste v cvetličarnah /…/.  Največjim zamudnikom za voščila je bila na voljo tudi ponudba rož na bencinskih črpalkah. Toda, kot že povedano, se je zadeva začela v 80. letih počasi ‘ohlajati’. V zadnjih dveh letih opažam nekakšno veliko skrb za ta praznik s strani tiskanih medijev – zlasti nekaterih revij -, ki si vneto prizadevajo za njegovo revitalizacijo

O razmerah ter modernizaciji v socialistični Jugoslaviji govori tudi razstava Nikoli jim ni bilo bolje?, ki si jo lahko ogledate v Muzeju novejše zgodovine Slovenije. 8. marca 2017 ob 18. uri pa bo v muzeju v počastitev praznika tudi predavanje dr. Vesne Leskošek z naslovom: Prispevek socialnih in ekonomskih pravic k emancipaciji žensk v času socializma.

zgo.si

Viri:

Up Next

Related Posts