14. marca 1879 se je v Ulmu v Nemčiji rodil fizik in matematik, Albert Einstein.

Einstein je bil sin judovskih priseljencev, njegov oče Herman Einstein je bil trgovec, mati Paulina (rojena Koch) pa je bila hči premožnejšega trgovca z žitom. Oče je za kratko obdobje odprl majhno trgovino z elektrotehniškimi potrebščinami (njegov stric je prodajal dinamo). Starša sta se poročila v Stutgart-Bad Cannstattu.

Einstein v otroštvu in zgodnjih letih ni bil slab matematik, kakor nekateri trdijo. Sam je nekoč dejal: “Pred 15. letom sem obvladal diferenciale in integrale.”.

Zapisi kažejo, da je bil Einstein v mladosti izjemen učenec. V osnovni šoli je dosegal visoke ocene, skrb mu je le vzbujala “mehanska disciplina”, ki so jo zahtevali njegovi učitelji. Pri 15. je pustil šolo in odšel iz Nemčije, da bi se izognil vpoklicu v vojsko, pred tem pa je bil med dijaki v samem vrhu po uspehu.

Že leta 1894 se je družina zaradi slabega poslovanja očetove elektrotehniške trgovine preselila v Pavio pri Milanu. Leto kasneje je na Švicarski državni tehniški visoki šoli (ETH) v Zürichu Einstein opravljal sprejemni izpit. Leta 1896 so mu svetovali naj se vpiše v zadnji letnik srednje šole. Maturiral je na kantonski srednji šoli v Aarau. Švicarske šole so bile znatno manj toge kot nemške in so bolj upoštevale posebnost učencev. Brez sprejemnega izpita se je vpisal na pedagoško smer Politehnike ETH, kjer je začel študirati matematiko in fiziko.

1900 je diplomiral z oceno 4,91. V veliko oporo pri študiju mu je Marcel Grossmann (1878–1936), nemški matematik, ki mu je posojal svoje vestne zapiske iz predavanj in, ki je spozal njegovo nadarjenost. Pri učiteljih je veljal za povprečnega in nedelavnega, vendar je samostojno in zavzeto študiral tisto, kar ga je zanimalo. Leto kasneje je dobil švicarsko državljanstvo, rednega dela pa mu ni uspelo dobiti do septembra 1904, ko je po opravljenem državnem izpitu postal stalni uslužbenec patentnega urada.

Prvo Einsteinovo čudežno leto

Leta 1905 je Einstein postavil domnevo, da je svetloba sestavljena iz majhnih delcev, svetlobnih kvantov – čeprav je takrat vladala splošna enotnost glede valovne narave svetlobe.

V svoji drugi objavi je Einstein razložil Brownovo gibanje kot statistično gibanje delcev, namreč molekul, katerih obstoja v tistem času še niso zagotovo potrdili.

V tretjem delu je Einstein skoraj v popolnosti razvil posebno teorijo relativnosti. V dodatku je proti koncu leta 1905 sledila tudi enačba E = mc².

1909 je bil promoviran za doktorja fizike ob 350 letnici züriške univerze. 1911 postane redni profesor teoretične fizike na nemški univerzi Karl-Ferdinanda v Pragi. Leto pozneje pa postane redni profesor fizike na Tehniški visoki šoli v Zürichu.

Einstein je pogledal v ozadje na videz zanesljivih in splošno uveljavljenih predpostavk in zbral dovolj poguma, da jih je nadomestil z novimi razlagami. Pri tem je izhajal iz maloštevilnih eksperimentalnih rezultatov in brez predsodkov delal brezkompromisne logične zaključke. Njegov briljanten miselni tok lahko pogosto prikažemo na nekaj straneh z relativno majhno matematično zahtevnostjo.

Leta 1915 je odkril in 1916 objavil splošno teorijo relativnosti ter vpeljal kozmološko konstanto. Leta 1917 pa je razvil teorijo, da je prostor-čas ukrivljen, kar so uspeli dokazati le dve leti po objavi teorije.

Leta 1921 je dobil za svoje znanstvene doprinose človeštvu Nobelovo nagrado za fiziko za opis fotoelektričnega pojava in prispevke v uporabi molekularno-kinetične teorije plinov na tekočine.

1933, ko je v Nemčiji na oblast prišel Hitler je bil na obisk n ZDA. Ker je bil jufovskega porekla se v Nemčijo ni več želel vrniti. Marca je izstopil iz Pruske akademije znanosti, mesec pozneje še iz Bavarske akademije. Leta 1940 je dobil ameriško državljanstvo in ohranil švicarsko. Na ameriškega predsednika Franklina D. Roosevelta je že leto prej naslovil pismo, kjer ga je opozoril na nevarnost izdelave atomske bombe in ga pozval naj ZDA pričnejo z raziskavami.

»Zato mislim, da je moja dolžnost, da vam posredujem naslednja dejstva in priporočila: V teku zadnjih štirih mesecev je postalo verjetno – to kaže Joliotovo delo v Franciji in Fermijevo in Szilárdovo delo v Ameriki – da bo mogoče v veliki masi urana doseči verižno reakcijo, pri kateri se bo sprostilo veliko energije in velike količine radiju podobnih elementov. Zdaj se zdi skoraj gotovo, da bo to mogoče doseči v bližnji prihodnosti. Ta novi pojav bi lahko privedel do gradnje bomb in mogoče si je zamisliti – čeprav je manj gotovo – da bo mogoče izdelati izredno močne bombe nove vrste. Ena sama bomba te vrste, ki bi jo ladja pripeljala v pristanišče, bi lahko uničila pristanišče skupaj z okolnim ozemljem. Toda lahko se pokaže, da bodo take bombe pretežke za prenašanje po zraku…«

14. april leta 1954 je imel zadnje predavanje na relativističnem seminarju Johna Archibalda Wheelerja v Palmerjevem fizikalnem laboratoriju univerze Princeton.

Einstein je objavil več kot 300 znanstvenih člankov skupaj s še 150 neznanstvenimi objavami. Z veliko količino znanstvenih člankov je Albert Einstein obrnil pojmovanje klasične fizike s teorijo relativnosti in s tem revolucionariziral znanstveno razumevanje vesolja, časa, gravitacije in energije.

Zaradi njegovih prelomnih znanstvenih odkritij se ime Einstein uporablja kot sinonim za genija.