Alpinist Aleš Kunaver

Alpinist Aleš Kunaver je za slovenski alpinizem pomemben kot utemeljitelj himalajizma. Udeležil se je naše prve alpinistične himalajske odprave leta 1960 na Trisul in bil vodja uspešnih odprav v južni steni Makaluja in Lotseja, ki sta slovenskemu alpinizmu prinesli svetovni sloves.

Aleš Kunaver. Foto: WikimediaPo poklicu strojnik, vrhunski alpinist, gorski reševalec, konstruktor alpinistične opreme, predavatelj v petih jezikih, avtor številnih člankov in soavtor knjig z alpinistično vsebino, prvi jugoslovanski himalajski filmski snemalec, dolgoletni načelnik Komisije za odprave v tuja gorstva pri Planinski zvezi Slovenije, pri Planinarskem savezu Jugoslavije, predstavnik Jugoslavije pri Mednarodni zvezi alpinističnih in planinskih združenj (UIAA) in kandidat za predsednika Komisije za alpinizem pri tej mednarodni ustanovi (žal volitev ni dočakal), vodja šestih jugoslovanskih himalajskih odprav in predvsem zaslužen za vzpon slovenskega alpinizma v svetovni vrh, se je rodil na današnji dan leta 1935 v Ljubljani. Rodil se je materi Henrijeti in očetu Pavlu Kunaverju, starosti slovenskih alpinistov, Aleš Kunaver (levo) in Tone Jeglič (desno) preskušata dve radiooddajni postaji pa potrebe prve jugoslovanske himalajske odprave na Trisul leta 1960, med njima radijski strokovnjak za zveze. Foto: friko.sijamarjev, tabornikov in zvezdoslovcev.

Po končani gimnaziji se je vpisal na Strojno fakulteto v Ljubljani in že kot študent konstruiral alpinistično opremo in opremo za gorsko reševalno službo, saj se je z alpinizmom začel ukvarjati že ko mu je bilo 14 let.

Z ženo Dušico, rojeno Zlobec, si je ustvaril družino, v kateri so se rodili otroci: Vlasta, Brigita in Primož.

V času med letoma 1950 in 1960 je Aleš Kunaver s soplezalci preplezal nekaj izjemnih smeri v domačih in tujih gorah: prvo zimsko prečenje Kamniških Alp, prvi zimski vzpon v Dolgi nemški smeri v Triglavski steni, prva slovenska ponovitev Bonattijeve smeri v Grand Capucinu, prva slovenska ponovitev klasične smeri v Druju in druge.

Alpinist Aleš Kunaver je za slovenski alpinizem pomemben kot utemeljitelj himalajizma.

Aleš Kunaver in Ante Mahkota na grebenu med prvim zimskim prečenjem Kamniško-Savinjskih Alp od Kočne do Ojstrice leta 1959. Foto: friko.siPrijatelji alpinisti so Aleša Kunaverja imenovali bara sab, kar v jeziku nepalskih domačinov pomeni vodja. S šestih odprav je vedno vse člane varno pripeljal domov. Njegov spomin so njegovi prijatelji in njihovi mlajši vrstniki počastili s spominskimi smermi v domačih gorah in v Himalaji:

  • Kunaverjeva smer v Malem Mangartu, 1986 (Filip Bence – Peter Podgornik)
  • Kunaverjeva smer v zahodni steni Trisula, 1987 (Slavko Frantar, Janez Kastelec, Vlasta Kunaver (Aleševa hči), Sandi Marinčič, Lado Vidmar)
  • Slovenska smer v južni steni Lhotseja, posvečena Alešu Kunaverju, 1990 (Tomo Česen)

Leta 1979 je bil pobudnik in organizator šole za gorske vodnike v Manangu v Leta 1979 je na pobuda Aleša Kunaverja v Manangu pod Anapurnami ustanovljena Nepalska šola za gorske vodnike. Foto: friko.siNepalu in ta se zdaj imenuje po njem ter deluje še dandanes. Med drugim je pisal o slovenskih planinskih odpravah ter posnel nekaj planinskih dokumentarnih filmov. Za svoje delo je dobil številna priznanja, med drugimi tudi Bloudkovo nagrado.

Umrl je v helikopterski nesreči 2. novembra 1984. Na kraju nesreče so umrli Kunaver, nemški publicist Toni Hiebeler in njegova žena Erika, pilot helikopterja Gorazd Šturm pa je umrl po prevozu v jeseniško bolnišnico. Helikopter je poletel za potrebe Hiebelerja, ki je pisal knjigo Alpe z zraka.

Up Next

Related Posts