Arheologija od blizu: Njegoševa in Vodnikov trg (ljubljanska tržnica)

KDAJ? torek 4. april 2017, ob 18.00 uri

KJE? Mestni muzej Ljubljana, Gosposka 15, Ljubljana

 

Vabljeni na četrto predavanje iz cikla Arheologija od blizu, kjer bo muzejski arheolog Martin Horvat spregovoril o rezultatih izkopavanj, ki so se izvajala na območju Njegoševe ceste in Vodnikovega trga.
Njegoševa cesta in Vodnikov trg (ljubljanska tržnica)

Pred izvedbo gradbenih del ob rekonstrukciji komunalnih vodov na Njegoševi cesti v Ljubljani so od 2. septembra do 22. decembra 2011 potekala arheološka izkopavanja. Na površini 2257 m2 je bilo dokumentiranih skoraj 900 grobov. Šentpetrska cerkev z okolico je znana po svoji bogati zgodovini. Gre za najstarejšo farno cerkev na območju Ljubljane. Pri arheoloških raziskavah je bila dokumentirana velika zidana apnenica, ki je očitno povezana s prezidavami in gradnjo gotske cerkve konec 15. stoletja. Zanimivo je tudi odkritje cilindrične peči za taljenje brona iz časa gradnje baročne cerkve sredi 18. stoletja. Pričakovanje, da se na tem območju razprostira slovansko grobišče, je bilo potrjeno. Raziskan je bil velik del grobišča iz časa od 9. do 11. stoletja. Pri tem je bilo odkritih skoraj 200 slovanskih grobov z dobro ohranjenimi skeleti. Kot je značilno za ta čas, so bili moški pokopani brez pridatkov, ženske pa le z nakitom (obsenčni obročki, uhani, prstani). Približno 650 grobov lahko umestimo v čas med 12. in 18. stoletjem. Pokojniki so bili položeni v lesene krste z nakitom iz vsakdanjega življenja (bucike, broške, ogrlice, prstani ipd.) in predmeti religioznega značaja (svetinjice, križi, rožni venci ipd.). Na Vodnikovem trgu so bili dokumentirani temelji Samostanskih ali Kloštrskih vrat, ki so z mogočnim obrambnim sistemom varovala srednjeveško in novoveško Ljubljano pred nepovabljenimi gosti. Prostor današnjega Vodnikovega trga je nekdaj zapolnjeval frančiškanski samostan (prvič se omenja leta 1269). Posebno zanimive najdbe so bile odkrite v eni izmed dveh kapel, ki sta bili prizidani k samostanski cerkvi, posvečeni Mariji Vnebovzeti. Poleg posmrtnih ostankov petih oseb, ki so bile pokopane v grobnici kapele, je bilo najdenih tudi nekaj izredno zanimivih predmetov. Med njimi gotovo izstopa bronasta posoda, ki dokazuje, da je med pokojniki tudi Ferdinand II. knez Auersperg (1655–1706). Njegovo ime z letnico smrti je vgravirano v pokrov bronaste posode, v kateri je bilo v skladu s tradicijo družine Auersperg očitno shranjeno Ferdinandovo srce.

Predavatelj
Martin Horvat je v Muzeju in galerijah mesta Ljubljane zaposlen kot arheolog, kustos za srednji vek ter vodja dokumentacijske službe. Poleg kustodiatskega dela in razvijanja podatkovnih zbirk za avtomatizacijo muzejskih procesov že vrsto let vodi različne arheološke projekte ali sodeluje pri njih, najraje ima prav terenske raziskave. Leta 1987 je prevzel zahtevne arheološke raziskave na Ljubljanskem gradu, s posebnimi izzivi pa se je soočil tudi med izkopavanji pri prenovi matične stavbe Mestnega muzeja Ljubljana, Turjaške palače, kjer je rezultate raziskav vključil v stalno muzejsko postavitev.

Up Next

Related Posts