Arheologija od blizu: Slovenska cesta

KDAJ? torek 11. april 2017, ob 18.00 uri

KJE? Mestni muzej Ljubljana, Gosposka 15, Ljubljana

 

Vabljeni na peto in zadnje predavanje iz cikla Arheologija od blizu, kjer bo muzejski arheolog Martin Horvat spregovoril o rezultatih izkopavanj, ki so se izvajala na območju Slovenske ceste.
 .
Slovenska cesta

Ob prenovi komunalne infrastrukture na odseku med Gosposvetsko cesto in Aškerčevo cesto v Ljubljani so od novembra 2014 do marca 2016 potekale obsežne arheološke raziskave. Lokacija leži na arheološkem najdišču, ki je razglašeno za kulturni in zgodovinski spomenik – tako je med drugim posebej zavarovano tudi območje rimske Emone. Terenska ekipa Muzeja in galerij mesta Ljubljane je skupaj s sodelavci zavoda Skupina STIK nadzorovala potek gradbenih del in raziskovala predele, kjer so potekale gradbene aktivnosti.Osrednji del Slovenske ceste se razteza na severni strani antičnega mesta Emona, tik nad staro cesto, ki je nekoč povezovala mesti Emona in Celeia (Celje). Zaradi tega je bilo v izkopih mogoče zaslediti številna, večkrat obnovljena rimskodobna cestišča. Kot je bilo v tistem času običajno, se je ob cesti razprostiralo pokopališče, ki pa je bilo od glavne mestne vpadnice ločeno z zidom. Skozi prehode v zidu so bile speljane poti med grobnimi parcelami. Čeprav je bil dobršen del emonskih grobnic poškodovan oziroma uničen z gradbenimi posegi v 18. in 19. stoletju, v neposredni bližini pa je bil pred nekaj leti zgrajen tudi vročevod, so arheologi našli nekaj izjemno zanimivih grobov iz 1. stol. n. št., ki so po srečnem naključju ostali nedotaknjeni. Izstopa predvsem grob, v katerem so bili posmrtni ostanki pokojnice (antropološka analiza kosti kaže, da gre za osebo ženskega spola, staro med 40 in 50 let) s pridatki, ki so bili shranjeni v skrbno izdelani kamniti skrinji oziroma pepelnici.Presenetljivo dobro so se ohranili tudi ostanki rimske Emone, ki so bili odkriti na odseku med Šubičevo ulico in Aškerčevo cesto. Glede na dosedanje izkušnje z lokacijami, kjer potekajo sodobni komunalni vodi, je bila dobra ohranjenost dediščine precejšnje presenečenje. Posebno zanimivo je bilo območje med današnjo Rimsko cesto in Aškerčevo oziroma Zoisovo cesto, kjer je bilo odkrito in raziskano doslej slabo znano območje južnega kraka glavne emonske ulice. V zelo kompleksnem razvoju zazidave tega območja izstopa bivalni del samostojne stanovanjske enote. To atrijsko stavbo sta v 1. stoletju sestavljala vhodni del z deloma lesenimi predelnimi stenami in dvoriščni del, okoli katerega so bili razporejeni luksuzni prostori, tlakovani z večkrat obnovljenimi kakovostnimi maltnimi estrihi, izdelanimi v tehniki opus signinum.
.

Predavatelj Martin Horvat je v Muzeju in galerijah mesta Ljubljane zaposlen kot arheolog, kustos za srednji vek ter vodja dokumentacijske službe. Poleg kustodiatskega dela in razvijanja podatkovnih zbirk za avtomatizacijo muzejskih procesov že vrsto let vodi različne arheološke projekte ali sodeluje pri njih, najraje ima prav terenske raziskave. Leta 1987 je prevzel zahtevne arheološke raziskave na Ljubljanskem gradu, s posebnimi izzivi pa se je soočil tudi med izkopavanji pri prenovi matične stavbe Mestnega muzeja Ljubljana, Turjaške palače, kjer je rezultate raziskav vključil v stalno muzejsko postavitev.

Up Next

Related Posts