Arheologija od blizu: Stritarjeva, Mačkova in Krojaška ulica

KDAJ? torek 29. marec 2017, ob 18.00 uri

KJE? Mestni muzej Ljubljana, Gosposka 15, Ljubljana

 

Vabljeni na tretje predavanje iz cikla Arheologija od blizu, kjer bo muzejski arheolog Martin Horvat spregovoril o rezultatih izkopavanj, ki so se izvajala na območju Stritarjeve, Mačkove in Krojaške ulice.

Stritarjeva, Mačkova in Krojaška ulica

Poleg temeljev srednjeveških in novoveških hiš nas je pri arheoloških raziskavah na Stritarjevi ulici, ki smo jih izvajali leta 2009, presenetilo odkritje hudourniške struge, po kateri se je še v srednjem veku meteorna voda z grajskega griča stekala v Ljubljanico. Ob strugi smo odkrili sledove srednjeveškega objekta, ki, sodeč po preliminarni obdelavi pripadajoče mu lončenine, sodi v 12. stoletje. Najdbe iz obdobja, ko se je začela razvijati srednjeveška Ljubljana, so zelo redke in pomenijo pomemben kamenček v zgodovinskem mozaiku Ljubljane.

Podobno kot na Stritarjevi so arheologi razkrili pokopane ostanke srednjeveške mestne ulice tudi na sosednji Mačkovi ulici. Natančneje, gre za dve manjši in eno večjo stavbo, ki so najverjetneje pripadale t. i. špitalu, srednjeveški ubožnici in gostišču za popotnike. Kot kaže, so okoli leta 1300 predhodne lesene stavbe nadomestile zidane, ki so dale pečat ulici za mnoga stoletja. V zemeljskih plasteh ohranjen »zapis«, delček vsakdana srednjeveške Ljubljane, govori predvsem o življenju v pritličnih prostorih mestne ulice. Lokacija je zanimiva tudi zato, ker so arheologi to najdišče dokumentirali, nato pa zavarovali in ohranili za prihodnost. Natančen tloris odkritih zidov je prikazan v tlaku cestišča. Znotraj starega mestnega jedra Ljubljane, na območju Krojaške ulice št. 6 in 8, so od aprila 2011 potekala arheološka izkopavanja, ki so z vmesnimi prekinitvami trajala do januarja 2012. Raziskanih je bilo 180 m2 površine, sledovi človekovih aktivnosti pa so na nekaterih mestih segali tudi več kot 5 m pod današnjo hodno površino. Ohranjeni ostanki pričajo o intenzivni poselitvi prostora med grajskim gričem in reko Ljubljanico skozi vsa zgodovinska obdobja.

Izjemnost tega najdišča pomenijo sledovi »predurbane« faze srednjeveške poselitve. Preseneča predvsem odkritje lesenih objektov in obrežnih struktur ob Ljubljanici, ki sodijo v 11. stoletje, torej v čas zametkov srednjeveške Ljubljane. Zaradi reke in s tem izredno vlažnega okolja se je na srečo dobro ohranil tudi organski material. Ostanki lesene arhitekture tako omogočajo dokaj zanesljivo rekonstrukcijo objektov, številni ostanki usnjenih izdelkov pa kažejo, da gre morda za usnjarsko oz. krojaško delavnico.

Najdišče nedvomno pomeni eno najpomembnejših odkritij zadnjih nekaj let v Ljubljani in bo v veliki meri dopolnilo zgodbo o življenju v srednjeveški Ljubljani.

Predavatelj
Martin Horvat je v Muzeju in galerijah mesta Ljubljane zaposlen kot arheolog, kustos za srednji vek ter vodja dokumentacijske službe. Poleg kustodiatskega dela in razvijanja podatkovnih zbirk za avtomatizacijo muzejskih procesov že vrsto let vodi različne arheološke projekte ali sodeluje pri njih, najraje ima prav terenske raziskave. Leta 1987 je prevzel zahtevne arheološke raziskave na Ljubljanskem gradu, s posebnimi izzivi pa se je soočil tudi med izkopavanji pri prenovi matične stavbe Mestnega muzeja Ljubljana, Turjaške palače, kjer je rezultate raziskav vključil v stalno muzejsko postavitev.

Up Next

Related Posts