5. aprila 1945 je Josip Broz Tito podpisal sporazum s Sovjetsko zvezo, s katerim je dovolil začasen vstop sovjetskim vojaškim enotam na jugoslovansko ozemlje. S sporazumom so sklenili, da bodo sovjetski vojaki Jugoslavijo zapustili, ko bo njihovo delo opravljeno. Rdeča armada je v Prekmurje prišla 30. marca 1945 in v nekaj dneh osvojila celotno Prekmurje. Te sovjetske enote so spadale pod 3. ukrajinsko fronto, pod njenim poveljem pa je bila tudi 1. armada bolgarske vojske. Na svojem prehodu iz Madžarske v Avstrijo sta Prekmurje prešli tudi 26. in 5. sovjetska armada ter 5. konjeniški korpus. Rdeča armada svoje poti ni nadaljevala v notranjost slovenskega prostora, ampak se je usmerila proti Avstriji, tu pa je ostala 1. armada bolgarske vojske, o kateri je dr. Marjan Žnidarič zapisal: »Ko govorimo o bolgarski vojski na slovenskih tleh, je potrebno omeniti, da so z njo bile velike težave, čeprav ji vojaških sposobnosti ne gre odrekati. / … / Na vsakem koraku pa se je tej vojski poznalo, da se je tako rekoč čez noč prelevila iz Hitlerjevega zaveznika v njegovega nasprotnika oziroma v zaveznico Rdeče in Jugoslovanske armade. To se je odražalo zlasti v njenem odnosu do slovenskega prebivalstva in njegovega premoženja. / … / Da so bili Bolgari ob koncu vojne po svojem obnašanju nekoliko čudni, pa tudi nevarni zavezniki, priča dejstvo, da so pri Dravogradu celo napadli 1. bataljon Tomšičeve brigade, v samem Dravogradu pa aretirali celoten štab 3. bataljona Tomšičeve brigade.«

Na eni strani je vladal strah pred rdečo armado, druga stran pa jo je slavila in čakala njen prihod. V Slovenskem poročevalcu so zapisali: »Sto in tisočeri našega ljudstva so sledili na geografski karti, kako se vsak dan bolj približuje armada rešiteljica, armada maščevalka, velika slavna Rdeča armada, obdana z ljubeznijo vseh slovanskih narodov, kako se približuje mejam Jugoslavije in po tem mejam Slovenije«.  

Vir: Slovenski poročevalec, Slovenski narod, History.com, Časopis za zgodovino in zgodovinopisje