Slovenec, 2. 12. 1914: »Danes bo za Hrvate in Slovence dvojni praznik: ob slavju 66 letnice slavne vlade Njegovega Veličanstva cesarja Frančiška Jožefa I. je padel Belgrad, središče protiavstrijskega, protihrvaškega in protislovenskega gibanja na jugu. Današnji dan je razbil pohlep Srbov po Veliki Srbiji. Belgrad je v avstrijskih rokah: poleg cesarske zastave so z zmagami ovenčani hrvaški vojaki razvili danes v Belgradu hrvaško zastavo, zastavo zvestobe hrvatskoslovenskega naroda do habsburškega prestola.«

2. decembra 1914 je v roke Avstro-Ogrske vojske padel Beograd, prestolnica Kraljevine Srbov. Spopadi so se na Balkanskem bojišči začeli 28. julija 1914, z avstrijskim bombardiranjem Beograda ter napadom na Srbijo in Črno Goro. Avstro-Ogrska vojska, ki je nekdaj verjela za močno armado (sploh v primerjavi z revno srbsko vojsko), je bila v prvih mesecih spopadov neuspešna, njeno napredovanje pa klavrno. Do preobrata je prišlo šele poleti 1915, ko sta ji na pomoč priskočili Bolgarija in Nemčija. Centralne sile so v oktobru 1915 prisilile srbsko vojsko k umiku čez Kosovo in Albanijo do jadranske obale, kjer so jim zavezniki pomagali zbežati na Krf. Kljub zavzetju Beograda in zmagi nad Srbi v letu 1915, to ni prineslo zmage centralnim silam.

Sam napad na Beograd je imel veliko simbolno vlogo Avstrijsko cesarstvo, saj so prav v Srbih videli najhujšega sovražnika in tistega, ki jim je ubil prestolonaslednika. »Iz Belgrada so bili poslani morilci z naročilom, naj umore ljubljenca patrijotičnih Jugoslovanov, nadvojvoda Frana Ferdinanda. Danes so morilci pred pravičnim avstrijskim orožjem, katerega nosijo združeni avstrijski narodi, na begu, nad njihovo prestolico se pa vije čestita črno-rumena zastava, katero so mislili z zavratnim morilnim orožjem in zahrbtnimi spletkami ponižati in jo poteptati. /…/ Zato je danes, ko je padel Belgrad in je kaznovana prešernost in blazna domišljavost srbov, tudi naš praznik, praznik našega ljudstva. Zato pa naj se te dni po celi deželi dalje vijo zastave, ki so bile izobešene v proslavo 66 letnega vladanja Njegovega Veličanstva cesarja, naj pričajo svetu, da se vdani Slovenec veseli zmage pravice in da je praznik zavzetja Belgrada praznik avstrijske in hrvaško – slovenske misli.«

Viri: Wikipedija, Slovenec, Tedenske slike