16. januarja 1605 je izšel prvi del romana Don Kihot. 

Miguel de Cervantes Saavedra (1547-1616) je bil po rodu Španec. V življenju je opravljal več poklicev, tudi vojaškega. Pri Lepantu je bil v bitki s Turki težko ranjen. V drugi polovici življenja se je posvetil pisateljevanju in prav roman Don Kihot mu je prinesel slavo in priznanje. Drugi del je izdal deset let kasneje.

Roman je nastal kot parodija na viteške romane in je v tem smislu obračun s srednjim vekom, z viteško častjo, s slavo in z ljubeznijo.

Ob don Kihotovih prigodah se pokaže, da so nekdanji ideali samo lepi prvidi, stvarnost je čisto drugačna, največkrat prav nič lepa in smiselna. Cervantes pokaže, kako nesmiselno je vztrajati pri preživelih idejah in morali srednjega veka, medtem ko se že pojavlja nov družbeni sistem, kapitalizem. Junakova vera v ideale je komična, včasih tudi tragična. Opisano nasprotje ne velja samo za srednji vek, ampak se ponavlja tudi v drugih časih. Na podlagi te ugotovitve lahko trdimo, da je Cervantesov roman vedno znova aktualen.

Delo je renesanečen roman, kar kažejo človekova samozavest, ponos, svobodno izbiranje poti, junaku odprt svet.

Don Kihot je bil obubožan plemič iz Manče, ki je prebral toliko viteških romanov, da ni več ločil fantazije od stvarnosti. Da bi obudil dobo popotnega viteštva, se je odpravil svet. Naloga poptnega viteza je bila braniti nedolžne in preganjati krive. Osedlal je konja Rosinanta in se z oprodo Sančem Panso odpravil v svet. Izbral si je tudi damo svojega srca, Dulsinejo Toboško, da bi v njeno slavo opravljal junaška dejanja. Obe pripovedni osebi, suhi, pesniško navdahnjeni don Kihot na konju in čokati, trezno misleči in preračunljivi Sančo Pansa na oslu, sta doživljali prigodo za prigodo in jo skoraj vedno skupila. Domači župnik in brivec sta klateža z zvijačo le spravila domov, kjer je don Kihota srečala pamet, spoznal je svoje čudne zablode in spametovan, a oropan iluzij, umrl.

Odlomek iz romana

Tedaj sta zagledala trideset ali štirideset mlinov na veter, ki stoje na tistem polju, in brž ko jih je don Kihot uzrl, je dejal svojemu oprodi: “Sreča bolje ravna najine zadeve, kot bi si midva znala želeti. Tjale poglej, prijatelj Sančo Pansa, kjer se kaže trideset ali nekaj več za postave ne menečih se velikanov, s katerimi se kanim spopasti in jim vsem vzeti življenje, njihov plen pa bo najino prvo bogastvo; pravična vojna in Bogu nadvse dopadljivo je namreč, ako tolikanj snetljivo seme pometeš z obličja zemlje. “Kakšni velikani?” je vprašal Sančo Pansa.”

Leta 1935 je Stanko Leben prevedel Cervantesov roman Don Kihot v slovenščino. S številnimi ilustracijami ga je opremil slikar in kipar Nikolaj Pirnat (1903-1948).

Zakaj je roman Don Kihot tako pomemben? Z Don Kihotom postane roman klasična, tradicionalna oblika. V 12. stoletju je roman pomenilo vse, kar ni bilo več napisano v latinščini. V 13. stoletju je pomenilo nekaj izmišljenega, fantastičnega. Pozneje se je spreminjal in je dandanes književna zvrst, ki zavzema tako pomembno mesto, kot ga je včasih ep.