Blaise Pascal

19. junija 1623 se je rodil francoski matematik, filozof in fizik Blaise Pascal. 

Pascal velja za enega največjih neuresničenih talentov v zgodovini matematike. S svojo izjemno matematično nadarjenostjo in s prav neverjetno intuicijo v geometriji bi ob nekoliko drugačnih življenjskih okoliščinah v znanosti verjetno zapustil daleč globlje sledi.

Žal mu je veliko ustvarjalne energije pobral njegov nenehen boj s krhkim zdravjem. Poleg tega pa se je v zrelih ustvarjalnih letih večinoma bolj ukvarjal z religioznimi vprašanji kot z znanostjo. Ostal je eden najkontroverznejših genijev v vsej zgodovini zahodne misli.

Že kot otrok se je moral Pascal boriti z različnimi boleznimi. V šolo kasneje prav zaradi svojega krhkega zdravja ni hodil, pač pa je imel domačega učitelja. Njegov oče se je namreč bal, da bi se njegov zagnanec zaradi učenja v šoli preveč izčrpal. Domačemu učitelju je celo naročil, naj da dečku predvsem dobro humanistično izobrazbo s poudarkom na latinskem in grškem jeziku, izogiba pa se naj zahtevne matematike.

Kljub temu se je Pascal odločil žrtvovati ves svoj prosti čas za študij geometrije. V vsega nekaj tednih je samostojno in na povsem samosvoj način odkril več izrekov evklidske geometrije. Oče po vsem tem seveda ni mogel več skrivati navdušenja nad sinovo nadarjenostjo. Podaril mu je Evklidove Elemente in mu priskrbel najboljše pogoje za matematično izobrazbo.

Blaise Pascal iz knjige »Praktična fizika« (»Practical Physics«) iz leta 1914Leta 1640 je Pascal kot komaj šestnajstletni mladenič napisal izvrstno razpravo iz projektivne geometrije z naslovom Razprava o stožnicah (Essai pour les coniques), dolgo vsega eno stran. Na njej se je predstavil z enim od svojih največjih odkritij v matematiki – z znamenitim izrekom o šestkotniku, včrtanemu stožnici, kasneje znanim tudi pod priljubljenim imenom mistični heksagram. Ko je razprava prišla v roke Renéju Descartesu, se mu je zdela naravnost briljantna in menda dolgo ni mogel verjeti, da jo je resnično napisal tak mladenič.

Podobno je bil kasneje leta 1676 ob njenem prebiranju začuden tudi nemški matematik Gottfried Wilhelm Leibniz. Žal razprava ni bila nikdar objavljena in danes velja za izgubljeno.

V matematiki se je ukvarjal s stožčevimi preseki, teorijo števil, kjer je znan njegov Pascalov aritmetični trikotnik binomskih koeficientov ali Pascalova matrika, ki ga je sestavil leta 1653 v delu Razprava o aritmetičnem trikotniku (Traité du triangle arithmétique).

Pascal je znan tudi zaradi verjetnostnega računa in krivulj, kjer je znana ravninska krivulja 4. reda, imenovana Pascalov polž ali polževka, ki je konhoida kroga in kot poseben primer srčnica (kardioida), ki je epicikloida.

V fiziki se je ukvarjal s tlakom v tekočini, kjer je znan izraz za hidrostatični tlak kot Pascalov zakon.

Zgodnji Pascalov kalkulator, ki je razstavljen v muzeju (Musée des Arts et Métiers) v Parizu.Pri osemnajstih je Pascal izumil in sestavil računski stroj Pascaline, ki je bil prvi takšne vrste v zgodovini, ki je zmogel seštevati in odštevati. Z njim je pomagal očetu pri njegovi obsežni reorganizaciji davčnega sistema v mestu Rouen, kjer je dobil mesto glavnega davkarja.

Po Pascalu se imenujeta programski jezik pascal in SI enota za tlak.

Nesrečni dogodek v novembru leta 1654, ko se je Pascal s konjsko vprego prevrnil in komaj ostal živ, pa je močno spremenil nadaljnji potek njegovega življenja. V njem je namreč zaznal skrivnostno opozorilo, da so njegove matematične dejavnosti vse prej kot po Božji volji. Odločil se je, da se poslej posveti izključno premišljevanju o veri in bogu.

Kmalu zatem se je pridružil skupini zavzetih kristjanov, ki se je zbirala okrog samostana Port Royal, in ji ostal zvest do smrti. Lotil se je pisanja zagovora krščanstva, a je njegovo delo ostalo nedokončano.

Umrl je 19. avgusta 1662 v Parizu. Prijatelji so po smrti zbrali gradivo na lističih in ga izdali pod naslovom Misli.

Up Next

Related Posts