Padec berlinskega zidu je pomenil tudi konec bipolarne svetovne ureditve. Kljub globalnim spremembam zanimanje za drugo svetovno vojno kar traja. V Zahodni Evropi, ZDA in Rusiji še vedno obstaja konsenz, da je bila to »dobra vojna«. Na drugi strani je postalo med državami in narodi, ki so se bili v svetovnem spopadu znašli med poraženci ter so imeli različne izkušnje, opaznejše tudi drugačno razumevanje njenega pomena. Sicer pa je splošna značilnost tranzicijskih družb v Vzhodni Evropi iskanje nove identitete in ustvarjanje novega sistema vrednot v okvirih vzpostavljenega interpretativnega pluralizma. Zaradi medvojnih razmer v Jugoslaviji, v katerih je uspelo komunistom uskladiti nacionalne in ideološke spodbude s cilji protihitlerjevske koalicije, zaznamujejo ta prostor posebnosti. Po vojni smo bili ujeti v pristransko prikazovanje obdobja okupacije na Slovenskem. Po letu 1990 se je zastavilo vprašanje, kako to podobo uravnovesiti z drugo, ki je imela enake značilnosti, vendar je nastala v emigraciji. Zadnjih petindvajset let je v Sloveniji minilo v senci kulturnega boja. Prizadevanja za narodno spravo so se sprevrgla v njeno nasprotje, z vsako deklaracijo so se nasprotja samo poglobila. Pri interpretiranju oziroma reviziji druge svetovne vojne na Slovenskem gre v precejšnji meri le za rušenje mitov z vzpostavljanjem novih. V javnosti je zato v veliki meri prisotna izkrivljena podoba tedanjega dogajanja, ki ima škodljive posledice.
O predavatelju:
Doc. dr. Bojan Godeša je leta 1993 doktoriral na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Na Inštitutu za novejšo zgodovino se od leta 1987 ukvarja predvsem z drugo svetovno vojno. Od leta 2008 predava na Univerzi v Novi Gorici. Leta 1994 je bil na izpopolnjevanju v Centre national de la recherche scientifique v Parizu. Objavil je več monografij: Kdor ni z nami, je proti nam: Slovenski izobraženci med okupatorji, Osvobodilno fronto in protirevolucionarnim taborom (1995), Slovensko nacionalno vprašanje med drugo svetovno vojno (2006), Izgubljeni spomin na Antona Korošca (z Ervinom Dolencem 1999) ter Čas odločitev: Katoliški tabor in začetek okupacije (2011). Zadnjo monografijo je ARRS razglasila za izjemen dosežek na področju humanistike (2011), ZZDS pa je avtorju zanjo podelila nagrado Klio (2012). Bojan Godeša je bil urednik in pisec večine gesel o drugi svetovni vojni v Slovenski kroniki XX. stoletja 1941−1995 (1996) ter eden avtorjev in urednikov sinteze Slovenska novejša zgodovina (2005). Sodeloval je pri pisanju poročila slovensko-italijanske kulturno-zgodovinske komisije in bil član slovensko-avstrijske in slovensko-hrvaške zgodovinske komisije.
Predavanje je potekalo v okviru Historičnega seminarja ZRC SAZU, in sicer v četrtek, 12. maja 2016, ob 11. uri, v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje.
Več o Historičnem seminarju tudi na http://hs.zrc-sazu.si
