Boris Ziherl

25. septembra 1910 se je v Trstu rodil Boris Ziherl, publicist, marksistični sociolog in filozof, politik ter politični komisar.

Bolj kot rojstni kraj ga je zaznamovala Škofja Loka, v katero se je preselil z materjo v ranem otroštvu. V Ljubljani je obiskoval drugo državno gimnazijo, na kateri je maturiral leta 1932. Kot dijak je izražal zanimanje za družbena vprašanja, bil je npr. član srednješolske sekcije Orjune. Nezadovoljstvo ob uvedbi diktature ter razočaranje nad nacionalnimi organizacijami je poskrbelo, da je Ziherl sprejel idejo komunizma. Tako je leta 1929 postal član SKOJ-a (Zveza komunistične mladine Jugoslavije), leto kasneje pa tudi KPJ (Komunistične partije Jugoslavije). V skladu z načelih obeh organizacij je deloval tudi v času študija na Pravni fakulteti v Ljubljani. Sodeloval je namreč v ilegalnem študentskem gibanju. Posledično je postal problematičen državljan in leta 1934 je bil v skladu z Zakonom o zaščiti države obsojen na 4 leta zapora. Le-te je preživel v Sremski Mitrovici, kjer je preučeval slovensko kulturno in politično zgodovino.

Po odsluženi kazni, se delovanju znotraj komunistične partije ni odrekel. V Kranju in okolici je vodil partijske tečaje, delal pa je tudi v študentskem Slovenskem klubu. Tako je bilo tudi med drugo svetovno vojno, ko je bil leta 1941 soustanovitelj Osvobodilne fronte. Nadaljeval je z delom pri agitpropu Centralnega komiteja KPS. Urejal pa je tudi Delo, Radio vestnik OF ter Slovenskega poročevalca in Ljudske pravice. Leta 1943 je pričel z delom na terenu. Priključil se je partizanom v Polhograjskih Dolomitih. Vodil je partijsko šolo v Kočevskem rodu, od leta 1944 je bil tudi namestnik direktorja Znanstvenega inštituta pri SNOS. Konec vojne je pričakal z delovanjem na Visu ter Bariju.

Po koncu vojne se je povzpel v političnem delovanju, saj je postal del agitpropa CK KPJ, ki ga je leta 1946 zastopal v Moskvi. V Beogradu je predsedoval komiteju za šole in znanost pri vladi FLRJ. Po vrnitvi v Ljubljano je prevzel delo ministra za znanost in kulturo LRS, od leta 1953 naprej pa je bila  v njegovi domeni ideološka komisija CK ZKS. Deloval je tako na političnem kot znanstvenem področju, marksistično filozofijo in sociologijo je npr. predaval na Visoki šoli za politične vede v Ljubljani. Dosegel je redno profesuro, leta 1949 pa je postal tudi dopisni član SAZU, katere predsednik je postal leta 1975. Za svojo delo je prejel različne nagrade, med drugimi tudi Prešernovo leta 1950 ter 1958. Kot visok partijski in državni funkcionar in eden glavnih komunističnih ideologov, je po vzoru iz Stalinove Sovjetske zveze vplival na oblikovanje nove, socialistične umetnosti. Ob ocenjevanju slovenske umetnosti je izhajal iz normativnih postavk sovjetskih estetikov. Menil je, da so se slovenski predvojni umetniki ločili od ljudstva in služili le zabavi vladajočih slojev. Zavzemal se je za uveljavitev sovjetske umetnosti v prvih letih po vojni.

Nekaj časa se je po njem imenovala Osnovna šola Bežigrad. V Škofji Loki se nahaja njegov doprsni kip. Ob starem kapucinskem mostu pa so po njem poimenovali tudi lokal.

Vir: 

  • SBL (http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi868215/)
Up Next

Related Posts