Božo Kos se je rodil na današnji dan leta 1931 v Mariboru v mešani družini. Oče je bil katoliški Slovenec, mama slovenska Judinja.
Starša sta se dogovorila, da bodo sinovi vzgojeni v skladu s katoliškim, hčere pa v skladu z judovskim naukom. Družina in čas, v katerem je Božo prišel na svet, sta prispevala svoje k oblikovanju risarja, ki združuje duhovitost in talent. Junija 1941 je bil Božo kot desetletni otrok po okupaciji Jugoslavije skupaj z družino prisilno preseljen v Srbijo, kjer je preživel vojno. Judovsko vzgojene sestre so v strahu pred nacizmom prevzele krščanstvo.
Karikaturist, ilustrator in avtor stripov Božo Kos je že v srednji šoli honorarno sodeloval z mariborskim časopisom »Večer«, najprej kot novinar, ki je svoje članke občasno opremil z risbami. Ob neki priložnosti je svoj članek dopolnil z ilustracijo, ta pa je bila uredniku tako všeč, da je Boža prosil za več takšnih prispevkov. Po študiju fizike pa so karikature in ilustracije postale njegov osrednji umetniški izraz.
Deset let je bil glavni urednik satiričnega tednika »Pavliha«, pozneje pa dolgoletni glavni urednik revije »Ciciban«.
Ob tem je med drugim začel risati tudi izredno priljubljen otroški strip »Kavboj Pipec in Rdeča pesa«, ki je več kot tri desetletja izhajal v »Pionirskem listu«, od leta 1991 pa v otroškem mesečniku »Petka«.
V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je začel sodelovati tudi z ljubljansko televizijo, organiziral je mednarodni bienale karikatur »Brez besed« ter ilustriral več kot štirideset knjig, predvsem otroških. Bil je mojster lahkotne, ekspresivne, nesentimentalne in tudi hudomušne karakterizacije literarnih junakov. Ilustriral je še nekaj šolskih knjig, leta 2004 pa je izšla njegova knjiga karikatur z naslovom »Dobrih sto«.
Kot karikaturist je upodobil številne znane Slovence in kljub temu, da so bile njegove karikature asketske, poteze pa strogo odmerjene, je bil portretiranec vedno prepoznaven v svoji najbolj značilni drži in značajskih posebnostih. Za svoje delo je Božo Kos prejel številna priznanja in nagrade, med njimi po dve Levstikovi in Tomšičevi, Žagarjevo nagrado, nagrado »aritas« ter nagrado Prešernovega sklada.
