Šišenski hrib in današnji park Tivoli sta že od nekdaj priljubljena kraja Ljubljančanov za oddih ali sprehode. To so spoznali že v 16. stoletju, ko so ob robu parka postavili zidani dvor, predhodnika sedanjega Cekinovega gradu. Na današnji dan leta 1601 so poslopje in zemljišče okoli njega kupili jezuiti, po razpustu njihovega reda pa je dvorec postal last ljubljanskega škofa in nato deželnih stanov.

Pred njim je bil urejen eden najlepših vrtov oziroma parkov v Ljubljani. Sedanji baročni dvorec je kot nadstropno paviljonsko stavbo med letoma 1752 in 1755 dal zgraditi grof Leopold Karl Lamberg, domnevno po načrtih arhitekta Johanna Georga Schmidta.

Dvorec krasijo s pilastri poudarjene fasade ter polkrožno zaključeni portali na pročelju, izjemno lepa pa je baročno poslikana dvorana v nadstropju. Cekinov grad se zelo razlikuje od podobnih zgrajenih v začetku 18. stoletja. Grad deluje odprto in imenitno. Stavbe leži na terasi na vzpetini, do kamor vodijo položne stopnice, do katerih preko Tivolskega parka pripelje pot. V tlorisu je razpotegnjen pravokotnik s stolpičastim izzidkom na začelju, izstopajočim rizalitom, na vrhu pa s trikotno atiko. V gosposkem nadstropju nad vhodom je balkon, ki še poudari mogočnost vhodne avle – peristila. Ta sega v višino obeh spodnjih etaž. Fasada dvorca je bogato členjena. V vertikalah so pilastri. Vhod je polkrožen in izdelan iz klesanega kamna, na obeh straneh sta enaki okni. Ostala okna v pritličju in medetaži so vzdolžno pravokotna, v gosposkem nadstropju pa pokončna in še enkrat višja.

Iz vhodne avle, ki je obokana in podprta na štirih kvadratnih stebrih, se odpirajo prehodi v druge prostore. Stopnišče z balustradno ograjo se v nadstropje vpne po dveh straneh. V nadstropju je slavnostna dvorana, ki se preko balkona odpira v park. Na stropu je iluzionistična poslikava. Poslikava je bila večkrat preslikana (1905 in 1954-55), leta 1966 pa v celoti restavrirana.

Dvorec je prvotno nosil ime po Lambergu, po smrti njegovega sina pa se je vdova omožila z avstrijskim konjeniškim kapetanom Lovrom Szőgenyjem. Ljubljančani so madžarsko ime lastnika poslovenili v Cekinov grad. redmestni dvorec, sprva namenjen oddihu in zabavi radoživega plemstva, je še nekajkrat zamenjal lastnike. Med poznejšimi lastniki je bil do konca druge svetovne vojne tudi Peter Kozler, avtor znamenitega zemljevida Slovenske dežele in pokrajin iz leta 1861 in soustanovitelj “Pivovarne bratov Kozler”, predhodnice današnje Pivovarne Union. Po drugi svetovni vojni je bil dvorec podržavljen; v njem sta dobila prostor Ministrstvo za notranje zadeve in Ljudska tehnika. Danes je v Cekinovem gradu v parku Tivoli Muzej novejše zgodovine Slovenije.

Vir: Radio Prvi, mnzs.si in Wikimedia