Cesta čez Vršič

Po izbruhu prve svetovne vojne so začele avstrijske oblasti čez Vršič graditi vojaško cesto.

Ta naj bi povezala Zgornjesavsko dolino in Trento in bila osrednja preskrbovalna pot v dolino Lepene in na Duplo planino, kjer so bili položaji avstrijskih vojaških enot. Cesto je gradilo približno Prelaz Vršič. Foto: Wikimedia12.000 ruskih vojnih ujetnikov. Med izčrpanimi ujetniki, ki so morali delati v vsakršnem vremenu, so razsajale bolezni, ki so zahtevale številne žrtve. Vršič (1611 m) je najvišji slovenski cestni preval (tudi najvišji v Vzhodnih Julijskih Alpah).

Februarja leta 1916 je v dotlej suhi zimi začelo močno snežiti. Ob tem se je z Mojstrovke na današnji dan tistega leta, ob enih popoldan, utrgal plaz ter pokopal pod seboj skoraj 300 ruskih ujetnikov in nekaj avstrijskih stražarjev. Z južnega pobočja Mojstrovke in Robičja je proti prevalu pridrvel plaz mokrega in težkega snega, ki je silovito udaril v protilavinske strehe, jih polomil in pot nadaljeval čez naselje ruskih ujetnikov. Ruska kapelica. Foto: kraji.euPopolnoma je uničil tudi 20-metrski spomenik nadvojvodi Evgenu. Plaz je segal od Tičarjevega doma, ki ga nagnil za 15º, pa do Erjavčeve koče. Na tej razdalji je plaz zasul vse, kar se mu je postavilo nasproti. Kakšno upostošenje je plaz povzročil, so ugotovili šele spomladi, ko se je sneg začel taliti. Žrtve so pokopali na vojaških pokopališčih v Kranjski Gori in Trenti, na kraju, kjer so našli poslednjo žrtev plazu, pa so ruski soujetniki postavili kapelo s čebulastima stolpoma in jo v celoti prekrili z lesom. V tako imenovano “Rusko kapelico” ob cesti na Vršič so prinesli tudi originalno rusko ikono, vendar je ob koncu prve svetovne vojne izginila.

Up Next

Related Posts