Dan mladosti

(Vir: Delo)

25. maj je bil v času države SFRJ imenovan dan mladosti – dan, ko so potekale različne prireditve v čast Josipu Borzu Titu, ki je na ta dan simbolično praznoval rojstni dan, čeprav je bil v resnici rojen 7. maja – nadomestni datum pa se je pričel uveljavljati že v času druge svetovne vojne. 

Praznik namenjen mladim sicer ni bil dela prost dan, a so ga v nekem obdobju zaznamovale razsežne slovesnosti. Kasneje pa je postal edini praznik, ki ga je morala socialistična oblast na zahtevo ljudstva ukiniti. Titov rojstni dan so prvič množično praznovali takoj po koncu druge svetovne vojne. Zamisel se je spomladi 1945 porodila mladim v takrat že osvobojenem mestu Kragujevac v Srbiji. Tedaj so Titu za rojstni dan podarili Modro knjigo, v katero se je podpisalo 15.000 mladih iz Kragujevca in ki so si jo kot štafetno palico – od tod tudi ime Titova štafeta – podajali med tekom vse do prestolnice Beograda, kjer so mu jo izročili

Štafeta mladosti ali Titova štafeta je vsako leto krenila iz drugega mesta. Prvič so jo organizirali in Kumrovca, rojstnega kraja voditelja države. Pot je bila speljana skozi vse republike, njena končna postaja pa je bil Beograd, ki ga je dosegla 25. maja. Predaja štafete Titu se je zgodila na stadionu JLA, pri prireditvi pa je sodelovalo več tisoč mladih. Leta 1952 je bila štefeta dolga že 130.000 kilometrov, s štafeto v roki ali ob njej pa je teklo poldrugi milijon tekačev in tekačic. Nosilec štafete je bil lahko izjemen posameznik, ki se je izkazal na področju izobraževanja, športa ali družbeno-političnega udejstvovanja. Predajo je bilo možno spremljati preko televizijskega prenosa.

(Vir: Delo)

Štefeta mladosti je krenila proti Beogradu 43 let zapored in je bila ena od pojavnih oblik kulta Titove osebnosti, zaradi česar je po Stalinovi smrti in destalinizaciji postala spotakljiva in moteča. Tako so jo leta 1956 preimenovali iz Titove štafete v štafeto mladosti, njegov rojstni dan pa v dan mladosti. Pomen štafete je izničila Titova smrt, saj ni bilo več glavne osebe, ki se ji je štafeta predala na cilju; prav tako pa je nastopilo obdobje krize, politične in gospodarske. Poslednji udarec so štafeti zadali mladi iz Slovenije: ljubljanski študenti (ki so sredi osemdesetih pred Maximarketom porogljivo s sekirami klesali štafeto – drevesno deblo) in umetniška skupina Novi kolektivizem, ki je plakat za dan mladosti oblikovala po vzoru nacističnega plakata, s čimer je zanetila tako imenovano »plakatno afero«.

Viri:

  • Delo: http://www.delo.si/druzba/panorama/titova-stafeta-in-dan-mladosti.html
  • Youtube

 

Up Next

Related Posts