Dan slovenske zastave

Dan slovenske zastave je spomin na 7. aprila 1848, ko je slovenski domoljubni študent Lovro Toman s somišljeniki prvič izobesil slovensko trobojnico na Wolfovi ulici 8 v Ljubljani. Dejanje je bilo odgovor na izobešanje nemške zastave na stolpu Ljubljanskega gradu, kar so storili nemški pripadniki Narodne garde. Od leta 1998 Društvo Heraldica Slovenica pripravlja proslavo vsako prvo nedeljo po 7. aprilu. Namen tradicionalne svečanosti v čast slovenske zastave je ohranjanje slovenske nacionalne identitete.

Zgodovina Slovencev kot naroda je bistveno daljša od zgodovine Republike Slovenije kot samostojne države

Habsburžani, ena najpomembnejših evropskih vladarskih rodbin, so slovenskim deželam vladali več kot pol tisočletja. V habsburški monarhiji so živeli številni narodi. Nesposobnost za reševanje narodnostnega vprašanja po letu 1848 je onemogočila nadaljnji razvoj države in leta 1918, po koncu velike vojne, povzročila njen propad.

Slovenska narodna zavest se je oblikovala vse od reform Marije Terezije do revolucionarnega leta 1848. S taborskim gibanjem v letih od 1867 do 1871 je zaživela med vsemi Slovenci. Na Kranjskem, ki je bila osrednja slovenska dežela, so začeli opuščati ime Kranjec in vse pogosteje uporabljati ime Slovenec.

Slovenska narodna zastava (belo- modro- rdeča tribarvnica) se je uveljavila leta 1848, v času “narodnega preporoda”, ko so Slovenci določili slovenske barve na podlagi barv iz grba dežele Kranjske in jih predlagali v potrditev tedanji avstrijski administraciji. Ministrstvo notranjih zadev na Dunaju je 23. septembra 1848 kranjske deželne barve, ki jih je že leta 1836 določil cesar Ferdinand,  potrdilo. Tako je belo-modro-rdeča zastava postala slovenska narodna zastava. Prvi so jo razvili slovenski študentje na Dunaju marca 1848, v času revolucionarnega vrenja. V Ljubljani je prvič zavihrala 7. aprila 1848 na stavbi gostilne Zlata riba na Wolfovi ulici, in sicer po zaslugi Lovra Tomana. Zastave v belo-modro-rdeči barvni kombinaciji so takrat spontano osvojile srca Slovencev in zavihrale po vsej deželi.

Kdo je bil Lovro Toman, ki je bil eden od domoljubnih slovenskih študentov na Dunaju?

Rezultat iskanja slik za lovro tomanLovro Toman se je rodil 10. avgusta 1827 v Kamni Gorici. Umrl je 15. avgusta 1870 na Dunaju. Dr. Lovro Toman je bil pravnik, politik in pesnik. Bil je odvetnik v Radovljici. Leta 1861 je bil izvoljen v kranjski deželni zbor. Kot deželni predstavnik je postal poslanec na Dunaju. Bil je med pobudniki ustanovitve Slovenske matice in tako je leta 1865 postal njen prvi predsednik. Njegova prva žena je bila Josipina Urbančič Turnograjska, pisateljica, pesnica in skladateljica. Pred poroko sta si izmenjala okrog tisoč pisem. V njih sta si poleg čustvene naklonjenosti izmenjala mnoge misli in mnenja o življenju sredi burnega 19. stoletja.

Slovenska narodna zastava z novim grbom postane državni simbol samostojne države Republike Slovenije

Po januarski diktaturi v Kraljevini Jugoslaviji leta 1929 je bila narodna zastava prepovedana. Po 2. svetovni vojni je bila osnova za republiško zastavo v okviru tedanje Jugoslavije, kombinirana z rdečo zvezdo.

Slovensko državno zastavo je 24. junija 1991 določila takratna slovenska skupščina, predhodnica današnjega Državnega zbora. Tik pred slovensko osamosvojitvijo je nova slovenska državna zastava nadomestila staro republiško zastavo. Tako je Slovenija v novo obdobje vstopila z novimi državnimi simboli (grb, zastava,  himna). Zakon o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi, ki je bil sprejet leta 1994, določa in ureja ravnanje z obema zastavam, z zastavo Republike Slovenije in s slovensko narodno zastavo. Obe se lahko uporabljata istočasno. Prva predstavlja državo Slovenijo,  druga pa okrog 2,5 milijona Slovencev, živečih  po vsem svetu.

Rezultat iskanja slik za slovenska zastava na triglavu

Kdaj in kako izobesimo državno zastavo?

Zastavo RS izobesimo vodoravno ali navpično. Pri tem pazimo, da je grb vedno na levi strani.

Kdaj izobesimo državno zastavo?

  • 8. februar, slovenski kulturni praznik
  • 27. april, dan upora proti okupatorju
  • 1. in 2. maj, praznik dela
  • 25. junij, dan državnosti
  • 17. avgust, združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom (ni dela prost dan)
  • 15. september, dan vrnitve Primorske Republike k matični domovini (ni dela prost dan)
  • 23. november, dan Rudolfa Maistra (ni dela prost dan)
  • 26. december, dan samostojnosti in enotnosti.

Zastave RS ne izobešamo na naslednje praznike in dela proste dneve:

  • 1. in 2. januar, novo leto
  • 1. november, dan spomina na mrtve
  • velikonočna nedelja in ponedeljek
  • binkoštna nedelja
  • 15. avgust, Marijino vnebovzetje
  • 31. oktober, dan reformacije
  • 25. december, božič

Od vstopa Republike Slovenije v Evropsko unijo je Slovenija kot članica te mednarodne skupnosti prevzela tudi njena simbola, zastavo in himno. Uporabo obeh simbolov določa Uredba o uporabi zastave in himne Evropske unije v Republiki Sloveniji, ki je bila sprejeta leta 2004.

Povezana slika

Okrog osmih z Mefom. Dan zastave. (Od 14. minute dalje.)

Viri:

Up Next

Related Posts