Danes 4. oktober, jutri pa 15. ?

Leta 1582 je julijanski koledar nasledil na novo popravljen in imenovan gregorijanski koledar. Poznan je tudi kot krščanski ali zahodni koledar. Države, ki so bile neposredno pod papeško oblastjo ali tiste ki so bile zaverovane krščanski cerkvi so preskočile 10 dni in iz 4. oktobra 1582 naslednji dan prekočile na 15. oktober. Tako so se začetki letnih časov zopet ujemali s koledarskimi dnevi.

Zakaj uvedejo gregorijanski koledar?

Ker je bila dolžina srednjega leta v julijanskem koledarju prevelika, je to povzročalo, da je posledično spomladansko enakonočje nastopalo vsako leto vse pozneje. Velik problem je nastopal pri določanju praznovanja Velike noči. Gregorijanski koledar izhaja iz prenoveljenega julijanskega koledarja, ki ga uvede rimski cesar Julij Cezar leta 46 p.n.š.. Torej je bil julijanski koledar v veljavi preko 1600 let, kar privede do zamika dni. Namreč julijanski koledar je sončni koledar po katerem je vsako leto, ki je deljivo s 4, prestopno leto. Pri gregorijanskem koledarju pa dodajo še naslednje: prestopno je torej vsako 4. leto, razen leta, ki so deljiva s 100, razen tistih, ki so hkrati deljiva s 400. Tako je bilo npr. leto 2000 prestopno leto, medtem ko leto 1900 ni bilo prestopno leto. Gregorijanski koledar izboljša približek z izpustitvijo 3 julijanskih prestopnih dni v vsakem 400. letu kjer je povprečna dolžina leta 365,2425 srednjih sončevih dni z napako okoli 1. dneva vsakih 3300 let glede na srednje tropsko leto in manj kot polovično napako glede na tropsko leto pomladnega enakonočja 365,2424 dni.

Astronomsko gledano, gregorijanski koledar sicer ni bil najboljša izbira, kar je na primer vedel Nikolaj Kopernik. Tedaj pa je obstajalo že nekaj koledarjev, ki so bili še natančnejši. Takšen je bil na primer Hajamov Sončev koledar.

Postopna uvedba novega koledarja

Gregorijanski koledar so najprej uvedli na tleh Rimkatoliške cerkve, se pravi v Španiji, Portugalski, Italiji in Poljski. V ostalih državah so morale prenovo koledarja sprejeti posvetne oblasti, kar se je dogajalo počasi in postopoma. V Avstrijskem cesarstvu, pod katerega je spadala cela Slovenija, a brez Prekmurja, so gregorijanski koledar sprejeli leta 1584. Iz 7. januarja so skočili na 16. januar. Prekmurje, ki je bilo pod Ogrskim cesarstvom, pa je dobilo prenoveljen koledar 3 leta pozneje. Druge krščanske cerkve ga niso prevzele, zato je nastala najprej razlika v praznovanju Velike noči.

Pobudnik za predelavo in uskladitvijo koledarja je bil papež Gregor XIII. (na čelu cerkve med leti 1572-1585), po katerem je gregorijanski koledar tudi dobil ime. Reformo je pripravila posebna komisija na podlagi predloga neapeljskega zdravnika, astronoma in fizika Luigija Lilia in njegovega brata Antonia. Uradno je reforma koledarja izšla 24. februarja 1582 z bulo Inter gravissimas. Odvečne dneve, ki so se nakopičili zaradi napake julijanskega koledarja, so nadomestili s preskokom dni ob uvedbi koledarja. Kot zanimivost: deset manjkajočih dni se ni štelo v izračun dni vrnitve dolgov in podobnih izračunov.

Bula Inter gravissimas izdana 1582

Bula Inter gravissimas izdana 1582

Koledar prevzame večina držav po svetu

Razlika med julijanskim in gregorijanskim koledarjem danes znaša že 13 dni, zato pravoslavni prazniki praviloma nastopijo 13 dni kasneje kot ustrezni prazniki v Rimskokatoliški Cerkvi. Pravoslavni verniki božič tako praznujejo 7. januarja, novo leto pa nastopi 14. januarja.

Pozneje so koledar sprejele tudi protestantske države, recimo Velika Britanija leta 1752, ter nekatere neevropske države kot je Japonska leta 1873 in nazadnje pravoslavne dežele. Rusija je med prvimi pravoslavnimi državami, ki sprejme gregorijanski koledar leta 1918, Srbija z Makedonijo in Črno goro leta 1919, Grčija pa šele 1923. Med glavnimi razlogi za prehod so bili ekonomski, saj je poenotenje datumov olajšalo trgovanje v vse bolj kapitalističnem in globalnem svetu. Danes je gregorijanski koledar splošno priznan in uradni koledar v večini držav po svetu.

Up Next

Related Posts