Danes goduje sveti Jurij, mučenec, rojen verjetno okoli leta 275 do 280 našega štetja, svetnik okoli katerega se sučejo mnoge zgodbe in legende. Ne glede na to, da je večina podatkov o svetem Juriju zavitih v številne legende, pa je bil vseskozi, zlasti po zaslugi križarjev, eden najbolj češčenih svetnikov v »starem« krščanskem svetu.

O njem ne vemo nič zanesljivega, vendar je redkokateri svetnik obdan s toliko legendami kot prav ta mučenec iz Kapadokije, to je iz današnje Turčije. O življenju sv. Jurija ni veliko znanega, zagotovo se ve, da je bil kristjan, ki je bil mučen pod Konstantinom, izvira pa verjetno iz mesta Lydda (Diospolis v Palestini). Po antičnih virih naj bi bil iz Kapadokije, legenda pa pripoveduje, da se je rodil v aristokratski družini, okrog leta 280. Preselil naj bi se v Palestino, kjer je pri 17 letih vstopil v Dioklecijanovo vojsko, v kateri je kmalu postal znan zaradi svojega poguma. Njegova hrabrost ga je povzdignila, da je postal osebni stražar cesarja Dioklecijana.

Podoba svetega Jurija, ki sedi na konju in se bojuje z zmajem, sodi med najbolj znane upodobitve v krščanstvu. Upodabljajo ga kot močnega, mladega moža v viteški opravi na belem konju. Njegova atributa sta ščit in sulica. Podoba svetega Jurija na konju v boju z zmajem spada med najbolj znane in pogoste upodobitve v krščanstvu.  Na freskaih in kipih je pogosto upodobljen s kopjem v rokah, ko stoji ali jezdi na konju in s sulico prebada zmaja. Zmaj v legendi predstavlja staroversko, predkrščansko verovanje, ki ga nova vera, krščanstvo, premaga.

Najbolj znana je legenda (v svojem delu Zlata legenda jo je zapisal Jakob da Voragine), kako je rešil kraljevo
hčer pred zmajem, ki je ustrahoval vso deželo. Napadel ga je s sulico, ga ranil in obljubil ljudstvu, da ga bo ubil, če se bodo dali vsi krstiti. Ko ga je usmrtil, se je dalo krstiti kakih petnajst tisoč ljudi. Jurij se je sam naznanil na dvoru v Nikomediji, da je kristjan. Prestati je moral dolgotrajno in vsestransko mučenje: privezali so ga na kol, vrgli v vrelo apno, a je vse prestal brez poškodb. Na koncu so ga, skupaj s kraljico, ki se je ob njegovih čudežih spreobrnila, obglavili pred mestnimi vrati.

Po ljudskem koledarju pomeni jurjevo začetek pomladi in zato so ta dan še posebno slavili.

A zaradi nekdanje cerkvene razdelitve so god svetega Jurija v krajih severno od Drave praznovali 23. aprila, južno od Drave pa dan pozneje. Sicer pa je Jurij med drugim zavetnik Anglije, italijanske konjenice in tudi mesta Ljubljana. V Ljubljani mu je posvečena kapela na gradu.

Vir: Radio Prvi, Družina, Proštija Ptuj in Wikimedia