Pisatelji za demokracijo

7. junija 1988 se je na pobudo upravnega odbora Društva slovenskih pisateljev začela serija protestnih večerov namenjenih v podporo obtoženim v procesu proti četverici.

Veno Taufer med prvim protestnim večerom Društva slovenskih pisateljev, 7. junij 1988. Fotograf: Tone Stojko, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Večerno branje literarnih in publicističnih besedil slovenskih pisateljev je trajalo vse do 27. julija 1988, ko se je proces proti četverici zaključil. V 36 večerih je sodelovalo več kot 150 literatov in drugih ustvarjalecv vseh generacij. Vrhunec pa je protestno gibanje, ki se je odvijalo v prostorih Društva slovenskih pisateljev je doseglo vrhunec, ko se jim je pridružil tudi soustanovitelj Osvobodilne fronte, pisatelj Josip Vidmar.

Aktivacija društva, čeprav drzna in pomembna, ni bila nenavadna. Društvo je v času, ko politični pluralizem ni bil dovoljen, veljal kot eden izmed najglasnejših akterjev v civilni družbi na Slovenskem in v Jugoslaviji. Že leta 1983 je društvo glasno zavrnilo načrte za centralistično usmerjena skupna jugoslovanska programska jedra v šolstvu, ki bi se na tak način poenotilo v vseh republikah nekdanje Jugoslavije. Leta 1985 je upravni odbor društva s predsednikom Tonetom Partljičem predložil pobudo za ustanovitev Komisije za svobodo mišljenja in objavljanja, ki jo je članstvo tudi sprejelo. Še istega leta pa so sklicali tudi prvo javno Tribuno: Slovenski narod in slovenska kultura, ki je potekala v Cankarjevem domu v Ljubljani. Ker dvorana ni bila dovolj velika, je moralo več tisoč poslušalcev slediti razpravam preko neposrednega prenosa na hodnikih.

Po odmevnem predavanju Franceta Bučarja o ustavnih vprašanjih, je bila marca 1987 organizirana še druga javna Tribuna: o ustavnih spremembah. Tudi te razprave je poslušalo več tisoč poslušalcev. Na Tribuni je bil sprejet sklep, po katerem je bil pri Društvu slovenskih pisateljov ustanovljena t.i. Ustavna komisija, ki jo je vodil Tone Peršak, sestavljali pa so jo pisatelji, pravniki, filozofi in sociologi. Aktivno je sodeloval tudi France Bučar. Leta 1988 je komisija objavila Teze za novo slovensko ustavo, bolje poznano pod imenom Pisateljska ustava.


Med sodelujočimi na protestnih večerih so bili tudi:

Adamič Bojan, Apih Milan, Avsenak Meri, Babačić Esad, Bajt Drago, Bavcon Ljubo, Berger Aleš, Bitenc Brane, Blatnik Andrej, Blažič Viktor, Bor Matej, Bordon Rado, Božič Peter, Brvar Andrej, Bučar France, Burgar Franc, Celan Danilo, Černigoj Franci, Čuk Marij, Debeljak Aleš, Dekleva Milan, Detela Jure, Dolenc Mate, Drčar Murko Mojca, Duša Zdravko, Fakin Boris, Ferk Janko, Filipčič Emil, Fistrovič Jože, Frančič Franjo, Fritz Ervin, Gačnik Lidija, Gajšek Vladimir, Gerlovič Alenka, Gradišnik Branko, Grafenauer Niko, Gregorač Ignac, Habjan Vlado, Haderlap Maja, Hanžek Matjaž, Hieng Andrej, Hofman Branko, Horvat Marjan, Hribar Spomenka, Hribar Tine, Jančar Drago, Jarc Stanko, Jensterle Damjan, Jerman Frane, Jesih Milan, Jukič Boris, Jurinčič Edelman, Juvan Marko, Kačič Mila, Kleč Milan, Kocbek Matjaž, Kokot Andrej, Kolšek Peter, Komac Darko, Kopač Vlasto, Košir Manca, Košir Mitja, Košuta Miroslav, Kovačič Jani, Kovačič Lojze, Kovačič Vladimir, Kovič Jurij, Kovič Kajetan, Kraigher Maja, Krajner Matjaž, Krakar Lojze, Kravos Marko, Kreslin Vlado, Krstič Rade, Krnaver Gordana, Kuntner Tone, Kvas Slavko, Likar Igor, Lovšin Peter, Madžarevič Branko, Makarovič Svetlana, Maurer Neža, Menart Janez, Mermolja Ace, Messner Janko, Miklavc Ferdinand, Miklavčič France, Minatti Ivan, Miškot Rudi, Moder Janko, Moderndorfer Vincenc, Mozetič Brane, Novak A. Boris, Novak Ante, Novak Bogdan, Ogorevc Blaž, Osojnik Iztok, Pangerc Boris, Partljič Tone, Pavček Tone, Pavlin Mile, Pengov Tomaž, Peršak Tone, Peršolja Aleksander, Petan Žarko, Pibernik France, Piskernik Primož, Podobnik Brane, Polič Radko, Poniž Denis, Potokar Jure, Pregarc Aleksij, Pribac Bert, Puhar Alenka, Rebolj Tomo, Rener Ida, Rotar Janez, Rozman Andrej, Rožanc Marjan, Rudolf Franček, Rupel Dimitrij, Simoniti Primož,  Skrušny Jaroslav, Skušek Zoja, Snoj Jože, Srebačič Zvone, Stabej Jože, Stres Vladislav, Suhadolnik Gorazd, Svetina Ivo, Svetina Magdalena, Šalamun Tomaž, Šav Vlado, Šeligo Rudi, Škerl Ada, Šmit Jože, Špik Srečo, Štamcar Miha, Taufer Veno, Terčon David, Teršek Silvo, Tomassini Miro, Tomšič Frane, Tomšič Marjan, Turel Bor, Vegri Saša, Vidmar Josip, Vidmar Maja, Virk Jani, Vodopivec Pavle, Vuga Saša, Zabel Igor, Zagorski Cvetko, Zajc Dane, Zajc Srečo, Zajc Zlatko, Zavadlav Zdenko, Zlobec Ciril, Zlobec Jaša L., Zorn Aleksander, Zupančič Mirko, Zupančič Tadej, Žabot Vlado, Žerjal Aldo, Žižmond Kofol Milojka in Žužek Branko.


Vir:
  • Slovenska pomlad. Dosegljivo na: http://www.slovenska-pomlad.si/1?id=42
  • “Ker je naša pisateljska država republika.” Zgodovina Društva slovenskih pisateljev. Dosegljivo na: https://www.drustvo-dsp.si/wp-content/uploads/2016/07/Zgodovina-Dru%C5%A1tva-slovenskih-pisateljev.pdf
  • Muzej novejše zgodovine Slovenije
Up Next

Related Posts