Družba svetega Cirila in Metoda, tudi Ciril-Metodova, je bila kot zasebna narodnoobrambna in šolska nadstrankarska organizacija ustanovljena leta 1885 v Ljubljani; ustanovili so jo ob tisočletnici Metodove smrti.

Podpirala naj bi večje upoštevanje slovenščine kot učnega jezika v javnih šolah na Slovenskem in se bojevala zoper delo raznarodovalnih, predvsem nemških in italijanskih šolskih društev.

Ivan Vrhovnik je v Slovenskem narodu 28. novembra 1884 anonimno objavil članek z naslovom: »Osnujmo si šolsko družbo sv. Cirila in Metoda«.

Ustanavljala je zasebne slovenske otroške vrtce in osnovne šole v tistih krajih, v katerih avstrijske šolske oblasti kljub zadostnemu številu slovenskih učencev niso dovolile javnih šol s slovenskim učnim jezikom. Družba je slovenske javne šole podpirala tudi denarno, učiteljem, dijakom in študentom pa podarjala učne knjige in učila.

Družba svetega Cirila in Metoda je delovala ne samo na slovenskem etničnem ozemlju v avstrijski polovici monarhije, pač pa še v Gradcu, Leobnu in na Dunaju med tamkajšnjimi Slovenci, podružnice pa je imela tudi med slovenskimi izseljenci v severni Ameriki. Viri njenih denarnih sredstev so bili članarine, prispevki mecenov, darila in volila, nabirki in dohodki od prireditev, ki jih je organizirala. Po koncu prve svetovne vojne je zaradi razkosanja slovenskega ozemlja izgubila svoje zavode in podružnice na Tržaškem in Koroškem, po drugi svetovni vojni pa je delovanje Družbe svetega Cirila in Metoda tako rekoč zamrlo, čeprav je v prvih povojnih letih obnovila delovanje in pomoč zamejskim Slovencem.