31. oktober je v Sloveniji praznik, dan reformacije. Istega dne se spominjamo tudi enega od korakov k samostojnemu upravljanju slovenskega ozemlja, kot enotnem političnem prostoru. Konec oktobra 1918 je Avstro-Ogrska razpadala. 28. oktobra so Čehi in Slovaki razglasili nastanek Češkoslovaške, dan kasneje pa so južni Slovani iz Avstro-Ogrske prekinili zvezo z monarhijo in ustanovili Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov.

Slovenski politiki so se 31. oktobra 1918 sestali v Jugoslovanski tiskarni v Ljubljani (danes je v teh prostorih Pravna fakulteta) in ustanovili Narodno vlado, ki bi upravljala slovensko ozemlje. Vlado je vodil Josip Pogačnik poleg njega je bilo v njej še 12 poverjenikov.

V objavi v uradnem listu, kjer so oznanili ustanovitev vlade so zapisali:

"Vlada si je v svesti, da je prevzela za prehodno dobo do končne ureditve naše edinstvene države težko in odgovorno dolžnost.
To dolžnost bo mogla vršiti le s pomočjo in podporo Vas vseh.
Državljani! Združite vse svoje sile v blaginjo naše domovine!
Vzdržujte red in mir! 
Vsi dosedanji zakoni in vse dosedanje naredbe ostanejo še nadalje v veljavi, enako vse narodne vojaške in civilne oblasti ter uradi, dokler vlada drugače ne ukrene.
Nihče ni upravičen, si sam delati pravice. 
Rojaki, spoštujte imetje, čast in poštenje drugorodnih sodržavljanov! 
Vojaki, bodite na službo domovini; gre za Vaš lastni dom!
Zvelikim načelom, v katerih imenu smo dosegli svojo svobodo, Vam vlada obljublja, da hoče zvesto služiti narodu."

Vlada je poskušala urejati kritične razmere po koncu prve svetovne vojne. Iskala je rešitve za zavarovanje slovenskega nacionalnega ozemlja, kar ji zaradi različnih okoliščin ni najbolj uspevalo. Je pa med drugim uspela urediti, da se je s soške fronte prek Slovenije umaknilo veliko več sto tisoč vojakov razpadle Avstro-Ogrske. Omenimo še, da je bil eden njenih pomembnih ukrepov tudi uvajanje osemurnega delovnika v industriji in rudarstvu. V njenem času je izšla tudi prva slovenska poštna znamka Verigar.

V Narodni vladi, še bolj pa kasneje v Deželnih vladah, je bila velika razlika v pogledu katoliške in liberalne politike glede pristojnosti vlade. SLS je želela, da bi imela Narodna vlada in Deželne vlade čim več moči za avtonomno politično določanje v Sloveniji, liberalni tabor, pa je bil za večji centralizem oz. manjše pristojnosti teh vlad.

Narodna vlada je po sestavi prve vlade Kraljevine SHS, konec decembra 1918, odstopila. V odstopu je delovala še do konca februarja 1919, ko jo je zamenjala Deželna vlada, ki pa je imela manj resorjev. Ta je potem delovala do sprejema Vidovdanske ustave. Po poletju 1921 je bila upravna ureditev Kraljevine SHS in kasneje Kraljevine Jugoslavije takšna, da ni predvidevala nacionalno zaokroženih ozemelj z visoko stopnjo avtonomije.

Več o delu vlade lahko preberete v Bojan Balkovec, Prva Slovenska vlada 1918-1921.

Delo Narodne in Deželne vlade se lahko analizira s pomočjo zapisnikov, ki so objavljeni tudi v knjigah.

Sejni zapisniki Narodne vlade Slovencev, Hrvatov in Srbov v Ljubljani in Deželnih vlad za Slovenijo 1918-1921,

1. del: od 1. nov. 1918 do 26. feb. 1919

2. del: od 28. feb. 1919 do 5. nov. 1919

3. del: od 22. mar. 1920 do 9. jul. 1921