Evropsko leto kulturne dediščine

Prispevek kulturne dediščine h gospodarski rasti in socialni koheziji v Evropi je še vedno premalo poznan in pogosto podcenjen. Kulturna dediščina ima velik gospodarski potencial za podpiranje kulturnih in kreativnih industrij, spodbujanje ustvarjanja in inovacij, promoviranje trajnostnega turizma, krepitev socialne kohezije in ustvarjanje dolgoročnega zaposlovanja. Leto 2018 bo tako posvečeno povečanju zavedanja o vrednotah dediščine in njenem pomenu za posameznika ter družbo in njenemu prispevku k gospodarskemu ter trajnostnemu razvoju. Predvsem pa je Evropski parlament razglasil Evropsko leto kulturne dediščine z namenom spodbujanja izmenjave in spoštovanja evropske kulturne dediščine kot skupnega vira, dvigovanja zavesti o skupni zgodovini in vrednotah ter okrepitve občutka pripadnosti skupnemu evropskemu prostoru.

V Sloveniji je danes več kot 350 gradov, graščin in dvorcev. Če prištejemo še razvaline, kot so na primer ostanki Ajdovskega gradca, je njihovo število višje od 500. Najbolj oblegan je Ljubljanski grad, ki ga je lani obiskalo 1,2 milijona turistov, sledi Blejski, zelo priljubljen je tudi Predjamski. Država skrbi za 166 grajskih objektov, od tega jih je 50 spremenila v muzeje, 15 v hotele, 23 pa v javne ustanove, kot so psihiatrične bolnišnice, domovi za starostnike ali zapori. Številni od teh spomenikov so bili obnovljeni tudi s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj.

V preteklem finančnem obdobju so za povezovanje naravnih in kulturnih potencialov namenili 263 milijonov evrov. Z njihovo pomočjo se je poleg razvoja športno–rekreacijskih objektov in turistične infrastrukture oživljala in ohranjala tudi kulturna dediščina ter javna kulturna infrastruktura. Z evropskimi sredstvi so ponovno zaživeli številni gradovi in dvorci po celi Sloveniji, od vile Mayer v Šoštanju, Lanthierjeve graščine v Vipavi in Vile Vipolže v Goriških Brdih do gradov Brežice, Strmol in Rajhenburg. Sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj so omogočila tudi rekonstrukcijo Narodne galerije, Muzeja sodobne umetnosti in Plečnikove hiše v Ljubljani, izgradnjo Parka vojaške zgodovine v Pivki, ureditev številnih kulturnih domov in mladinskih centrov (npr v Sežani, Bovcu, Ravnah na Koroškem, Šentjurju, Krškem, Rogaški Slatini), knjižnic in številnih drugih objektov. Poleg tega so bili iz Evropskega socialnega sklada sofinancirani številni razvojni projekti za dvig zaposljivosti ranljivih družbenih skupin na področju kulture in podpora njihovi socialni vključenosti ter za povečanje zaposlitvenih možnosti mladih na področju likovne umetnosti ali sodobnega plesa.

Poglavitni namen teh ukrepov je bilo spodbujanje razvoja slovenskega turizma, dvig zaposlitvenih možnosti in oživljanje, ohranjanje ter trženje kulturne dediščine. Učinki so danes vidni po celi Sloveniji, saj se je tudi s pomočjo teh projektov razširila turistična ponudba in dvignila njena kakovost, vse pa prispeva k nastanku novih delovnih mest, večji konkurenčnosti drugim evropskih turističnim destinacijam in povečanju števila prihodov turistov ter drugih obiskovalcev, pa tudi k prepoznavnosti Slovenije v svetu. Vse to se bo še okrepilo z Evropskim letom kulturne dediščine, v okviru katerega bodo potekale številne zanimive aktivnosti in dogodki po vsej Sloveniji. Našli jih boste lahko prek posebnega spletnega koledarja dogodkov Ministrstva za kulturo, ki je tudi sicer nacionalni koordinator evropskega leta, ki je tej temi posvečeno prvič.

Vir:

  • http://www.eu-skladi.si/sl/aktualno/novice/v-sloveniji-zacenjamo-evropsko-leto-kulturne-dediscine
Up Next

Related Posts