Fanny Blankers-Koen ali Leteča gospodinja

26. aprila 1918 se je na Nizozemskem rodila Fanny Blankers-Koen, atletinja, ki ji je uspelo na enih olimpijskih igrah osvojiti 4 zlata odličja. Dosežek je bil toliko bolj neverjeten, saj je šlo za 30-letno mati dveh otrok, ki se jo je tako prijel vzdevek Leteča gospodinja.

Največje uspehe je dosegla v času, ko javnost ni bila naklonjena ženski atletiki. V karieri ji je poleg 4 olimpijskih naslovov uspelo doseči tudi pet naslovov evropske prvakinje, postavila pa je kar 12 svetovnih rekordov v precej različnih panogah: skok v daljino in višino, tek čez ovire itd. Zadnjega je dosegla pri 33.-letih v peteroboju. IAAF pa jo je leta 1999 izbrala za atletinjo stoletja.

Začetki športne poti

Koenova je odraščala v družini, v kateri je bil šport pomembna vrednota, oče je bil namreč državni uradnik, ki je tekmoval tudi v metu diska. Športno so se udejstvovali tudi Koenova ter njenih pet bratov – zanimali so jih predvsem tenis, plavanje, gimnastika, drsanje, tek ter sabljanje. Za usmeritev v atletiko je odgovoren njen trener plavanja, ki jo je Koenovi predlagal, da bi se lažje udeležila olimpijskih iger – Nizozemska je namreč imela v tistem času več odličnih plavalcev.

Pri 17. letih je Koenova prvič nastopila, z nastopom pa ni bila zadovoljna, saj ni izpolnila visokih pričakovanj. To se je spremenilo po tretji tekmi, ko je postavila državni rekord v teku na 800 metrov. Zaradi odnosa do ženske atletika pa na srednjih progah na olimpijskih igrah ni mogla nastopiti – veljalo je namreč prepričanje, da je tek na 800 metrov za ženske prevelik fizični napor, zato so ga leta 1928 umaknili s programa. Po prepričevanju Jana Blankersa, troskokača ter bodočega moža, in trenerja se je odločila, da se poskusi kvalificirati za olimpijske igre leta 1936 v Berlinu, kar ji je tudi uspelo v dveh disciplinah: štafeti ter skoku v višino. V slednjem je dosegla peto mesto, prav tako so bile pete tudi v štafeti, obe disciplini pa sta bili izvedeni na isti dan. Prvi vidnejši rezultat je dosegla leta 1938, ko je postavila prvi svetovni rekord, ter dosegla dve bronasti odličji na evropskem prvenstvu. Posledično so od nje veliko pričakovali pred olimpijskimi igrami leta 1940, ki pa so bile zaradi vojne odpovedane.

Šport in materinstvo

V času druge svetovne vojne se je Koenova poročila z Janom Blankersem, ki je po končani karieri troskokača prevzel treniranje nizozemske ženske atletske ekipe, čeprav je bil sprva prepričan, da ženske ne bi smele tekmovati. Ravno odnos s Koenovo ga je prepričal, da je spremenil mnenje.

Leta 1941 se jima je rodil prvi otrok in športni mediji so predpostavljali, da je njena kariera končana. Poročene športnice so bile v tistem času bolj kot ne izjema, še bolj pa je bilo nepredstavljivo, da bi se s športom ukvarjala mati. Zakonca Blankers sta se odločila, da javno mnenje spremenita. Tako je je Blankers-Koenova med letoma 1942 ter 1944 popravila kar 6 svetovnih rekordov.

Leteča gospodinja

Po drugi svetovni vojni je Fanny rodila drugega otroka ter se kmalu po rojstvu ponovno posvetila treningu. Mediji so se na njeno vrnitev odzivali s prispevki, v katerih so komentirali njeno materinstvo ter starost, menili so namreč, da ženska, sploh mati, pri tridesetih letih nima kaj početi v atletiki. Njihove izjave je izpodbila z vrhunskimi predstavami na olimpijskih igrah leta 1948, kjer ji je uspelo osvojiti štiri zlate medalje – kljub težkim razmeram, pritisku ter domotožju. Izjemno predstavo je kazala tudi na evropskem prvenstvu v Bruslju leta 1950. Na svojih tretjih olimpijskih igrah v Helsinkih pa ni več dosegla vrhunskih rezultatov, tek na 100 metrov je izpustila, pri teku čez ovire pa je padla.

 

Up Next

Related Posts