Naravoslovec in geolog Ferdinand Seidl se je rodil na današnji dan leta 1856 v Novem mestu.

V rojstnem Novem mestu je obiskoval meščansko šolo ter gimnazijo, v Gradcu pa je na filozofski fakulteti študiral prirodopis, matematiko in fiziko. Profesorski izpit za prirodopisno skupino je opravil leta 1880 na univerzi v Gradcu, nato pa poučeval na državni realki v Gorici. Posebno se je posvetil meteorologiji, klimatologiji in seizmologiji, preučeval pa je tudi rastlinstvo, in to predvsem v alpskem svetu.

Seidl velja za utemeljitelja slovenske geologije in geološke terminologije.

Njegovo najobsežnejše poljudnoznanstveno delo v slovenščini je monografija “Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice”. Ob izidu je zapisal: “Ta knjiga se mi je zasnovala iz želje in s ciljem, da podam našim inteligentnim krogom zgled razvoja – geološkega in organskega – na podlagi vsestranskega motrenja male, pa krasne skupine slovenskih Alp.”

Seidl je bil tudi poročevalec za potrese na Kranjskem, Goriškem in Gradiščanskem pri Osrednjem zavodu za meteorologijo in geodinamiko na Dunaju. Leta 1904 se je celo razmišljali o ustanovitvi samostojnega oddelka za preučevanje potresov pri Državnem zavodu za meteorologijo in geodinamiko na Dunaju, vendar se to ni zgodilo.

Bil je eden najpomembnejših naravoslovcev svojega časa na Slovenskem in tudi odločni zagovornik varstva narave in avtor številnih znanstvenih knjig in razprav, predvsem s področja geologije, pa tudi meteorologije, seizmologije ter botanike. Na njegovo pobudo je bil vrh Gorjancev poimenovan Trdinov vrh. Njemu gredo tudi zasluge, da se je na Gorjancih začela zaščita slovenskih gozdov. Tako je bil v sklopu te zaščite tudi zaščiten studenec Gospodična. Med drugim je v Krškem postavil prvo vremensko opazovalnico.

V področju Muzejskega društva za Slovenijo je bil 20. januarja 1920 osnovan poseben odsek za varstvo prirode in prirodnih spomenikov v Jugoslaviji, katerega član je postal tudi Seidl, ki je bil tudi član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.