Bazoviške žrtve

6. septembra 1930 so bili zjutraj ob 5. uri in 43 minut po končanem 1. tržaškem procesu na gmajni pri Bazovici ustreljeni Ferdo Bidovec, Fran Marušič, Zvonimir Miloš in Alojz Valenčič – bazoviške žrtve oziroma eni izmed prvih odkritih predstavnikov antifašizma. 

Ustreljeni so bili člani ilegalne narodno radikalne organizacije slovenske in hrvaške mladine v Julijski krajini in Istri. Njen namen je bil organizacija aktivnega odpora proti fašističnemu režimu na Krasu, Tržaškem in v Istri. Gibanje, ki se ga je kasneje prijelo ime TIGR (Trst, Istra, Gorica, Reka), je imelo na Tržaškem samostojno vejo im. BORBA, na Goriškem pa vejo ORGANIZACIJA. Glavni predstavniki so se zbrali na sestanku na Nanosu leta 1927, kjer so se dogovorili, da je njihovo delovanje prešlo v ilegalo. Člani organizacij so bili različno politično usmerjeni domoljubi, ki so bili organizirani po sistemu trojk. To pomeni, da so se med seboj poznali le člani trojke, vodilni v njej, pa je imel stike tudi z drugo trojko oz. vodstvom. Osnovna enote se je nato povezovala v celice, sektorje in srenje. Prepoznavni znak je bila številka 4, bila je simbol zapisa TIGR, morala pa je stati na točno določenem mestu na osebnem dokumentu. Pri aktivnem odporu so se zgledovali po nasprotnikih, tako so napade npr. izvajali nad italijanskimi šolami, vrtci, skladišči orožja. Aktivnost tajne organizacije propaganda proti popolni fašizaciji tedanje Julijske krajine oziroma Primorske. čeprav italijanska policija tekom preiskav ni našla statuta organizacije, je bil namen jasen –  da se z vsemi sredstvi bori proti fašizmu, da vzpodbuja obvezno učenje slovenščine v družinah, da preprečuje vstop mladine v fašistične organizacije, da deluje za osvoboditev Primorske izpod fašističnega jarma.

V sami organizaciji je potekala delitev na dve polovici, prvi so bili zadolženi za izvedbo konkretnih akcij, drugi pa so skrbeli za propagando ter organizacijo delovanja. Različne smeri oz. organizacije je povezoval enoten cilj, struktura in metoda dela pa se je razlikovala po posameznih področjih. Tržaška organizacija je bila tako izrazito akcijska, goriška predvsem kulturna, propagandna in deloma obveščevalna, skrbela je namreč za izdajo ilegalnega časopisa Borba. Prvo akcijo so izvedli z 28. na 29. september 1928, ko so pri Proseku zažgali otroški vrtec, namen je bil namreč uničiti vidne nosilce potujčevanja. Organizacijo so italijanske oblasti odkrile šele po napadu na uredništvo tržaškega časopisa Il Popolo di Trieste. Obtoženim so sodili na posebnem sodišču za varnost države v Trstu (1. tržaški proces). Na procesu, ki je trajal od 1. do 5. septembra 1930, so bili Ferdo Bidovec, Fran Marušič, Zvonimir Miloš in Alojz Valenčič obsojeni na smrt in ustreljeni na gmajni pri Bazovici 6. septembra 1930, ostalim dvanajstim obtožencem so dosodili zaporne kazni. Več o ozadju procesa si lahko ogledate v igranem dokumentarnem filmu Streli v Bazovici, ki ga je leta 2010 posnel Studio Vrtinec.

Vir:

  • Primorski dnevnik (http://www.primorski.it/dossiers/dossier/11/34/141561/)
Up Next

Related Posts