Na današnji dan leta 1894 se je rodil Gavrilo Princip. 28. junija 1914 se je vpisal v zgodovino kot mož, ki je ustrelil avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda.
Princip se je rodil v bosanski vasi Obljaj materi Mariji in očetu Petru ter je bil eden izmed devetih otrok, izmed katerih jih je šest umrlo že v mladosti. Tudi sam je bil slaboten. Vseskozi je bolehal za tuberkulozo, zaradi katere je umrl leta 1918.
Bil je eden izmed voditeljev organizacije Mlada Bosna – gibanja, ki se je želelo osamosvojiti izpod jarma Avstro-Ogrske. V njem so bili tako Bosanci kot tudi Srbi in Hrvati. Februarja 1912 se je udeležil demonstracij proti sarajevski oblasti, zato so ga izključili iz šole. Zaradi izključitve je prebegnil v Beograd. V Beogradu se je poskusil vpisati na študij na prvi beograjski gimnaziji, vendar ni uspel opraviti sprejemnih izpitov.
V letu 1912 je v Srbiji potekala mobilizacija za prvo balkansko vojno. Princip se je nameraval pridružiti komiteju – srbski prostovoljni gverilski enoti pod vodstvom majorja Vojislava Tankosića, ki se je bojevala v Makedoniji proti osmanskim enotam. Tankosić je bil član skrivnega združenja Združitev ali smrt (Ujedinjenje ili Smrt). Vendar Principa komite ni sprejel, zaradi njegove majhne velikosti in šibkosti. Nato je odšel v Prokuplje, da bi se osebno sestal s Tankosićem. Tankosić ga je prav tako zavrnil, z izjavo, da je premajhen in prešibek. Dedijer ugotavlja, da ga je ravno podcenjevanje njegove zmožnosti vodilo v dokazovanje s posebej pogumnim dejanjem.
Na prvem mestu je zagotovo atentat Gavrila Principa na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo, vojvodinjo Sofijo na Vidov dan 8.6.1914. Ta dogodek je sprožil napad Avstro-Ogrske na Srbijo, ter posledično začetek prve svetovne vojne.
28. junija 1914, okoli 10. ure, z vlakom prispe kraljevi par v Sarajevo. V prvem avtomobilu so bili Fehim Čurčić, župan Sarajeva in Dr. Gerde, policijski narednik. Ferdinand in Sofija sta bila skupaj z Oskarjem Potiorekem in grofom von Harrachom v drugem avtomobilu, ki je imel odprto streho.
Sedem članov atentatorske skupine se je razporedilo preko predvidene poti z nalogo ubiti Ferdinanda. Najprej je avto pripeljal mimo Muhameda Mehmedbašića, ki je stal pred Avstro-Ogrsko banko. Mehmedbašić ni sprožil akcije, kasneje je povedal, da je za njim stal policist, zato se je bal, da bi ga le ta aretiral, preden bi uspel vreči bombo.
Ob 10:15, ko je skupina šestih vozil pripeljala mimo glavne policijske postaje, je devetnajstletni Nedeljko Čabrinović vrgel granato proti prestolonaslednikovem avtomobilu. Voznik je opazil leteči predmet in pospešil, zato je granata eksplodirala pod kolesom naslednjega avtomobila. Eric von Merizzi in grof Boos-Waldeck sta bila težko telesno poškodovana. Šrapneli granate so poškodovali tudi nekaj ljudi v okolici.
Ker je po Čabrinovićevim bombnem napadu prestolonaslednikov avto peljal zelo hitro, ostalih pet zarotnikov, vključno s Principom ni imelo priložnosti izvesti napada. Čabrinović se je poskusil izogniti aretaciji tako, da je pojedel tableto cianida in skočil v bližnjo reko. Vendar ga je policija izvlekla iz reke in priprla. Izgledalo je, kot da atentat ni uspel.
Ferdinand se je odločil za obisk poškodovanih v Čabrinovićevim neuspelem bombnem napadu. Da bi se izognili mestnemu jedru je general Oskar Potiorek določil pot vzdož nabrežja Appel, naravnost do sarajevske bolnišnice. Vendar je Potiorek pozabil obvestiti voznika prestolonaslednikovega avtomobila, Franza Urbana o tej spremembi. Na poti v bolnišnico je Urban zapeljal v ulico Gebet.
Gavrilo Princip je očitno obupal in se napotil v kavarno Moritz Schiller, ko je mimo njega pripeljal prestolonaslednikov avtomobil. Voznik je opazil napako, ustavil avto in zapeljal vzvratno. Pri tem je počasi zapeljal mimo tam stoječega Principa. Princip je izvlekel pištolo ter iz razdalje dveh metrov nekajkrat ustrelil v avtomobil. Franca Ferdinanda je zadel v vrat, Sofijo pa v trebuh. Sofija, pri kateri so kasneje odkrili zarodek, je bila na mestu mrtva. Ferdinand je po približno petih minutah padel v nezavest in kmalu za tem umrl.
Princip se je po izvedenem atentatu poskušal ubiti s cianidom, a ga je izbruhal. Prav tako se mu ni uspelo ustreliti, ker so mu policisti izbili pištolo. Ker je bil Gavrilo Prinicip premlad za smrtno kazen (star je bil 19, kar je takrat pomenilo mladoletno osebo), zato je bil obsojen na 20 let težke ječe. Pozneje je umrl v zaporu v Terezinu na Češkem za tuberkulozo 28.4.1918. Ob času smrti je tehtal le 40 kilogramov.
Vir:
RTV Slo, Wikimedia