Glavna dovozna žila Kranja – Gradnja Gaštejskega klanca 1936–1938

V 21. stoletju si težko predstavljamo, da začrtane poti ne bi čim hitreje opravili z osebnim avtomobilom, a pogosto nas zaustavijo gradbena dela. Čeprav se prepričujemo, da so popravila in gradnje potrebna, se težko sprijaznimo s prometnim kaosom. Temu se v zadnjih mesecih ni mogel izogniti Kranj, ko so “nepričakovano” zaprli zahodno kranjsko obvoznico oziroma dotrajan most preko nakupovalnega središča Supernova. Vsem, ki se vozijo skozi Kranj se kmalu obetajo nove cestne zapore zaradi dotrajane prometne infrastrukture. Gradbeni podvigi so pomemben del kulturne dediščine in z njimi se lahko pohvalijo tudi na Gorenjskem. V Gorenjskem muzeju vabijo na odprtje dokumentarno zgodovinske razstave

Glavna dovozna žila za Kranj – Gradnja Gaštejskega klanca 1936–1938

izjemoma v ponedeljek, 10.  decembra 2018, ob 18. uri

v Galeriji Mestne hiše v Kranju, Glavni trg 4.

Razstavo bo odprla ministrica za infrastrukturo Republike Slovenije, mag. Alenka Bratušek.

Razstava bo na ogled do 20. januarja 2019.

Gradnja gaštejskega klanca (arhiv družine Slavec)

Za Kranj je pot po Gaštejskem klancu in naprej čez Savski most dolga stoletja predstavljala glavni dostop do mesta. Cesta je bila že v srednjem veku del pomembne prometne in trgovske poti proti zgornji Gorenjski. Z železniško progo se je promet še povečal in leta 1909 je bil zgrajen nov betonski most čez Savo. Na desnem bregu Save je začel nastajati center kranjske industrije. Predel pod Gaštejem je vedno bolj postajal del mesta in nujna je bila obnova ceste.

Posodobitev ceste na Gaštejskem klancu je bil zahteven gradbeni podvig. Med letoma 1936 in 1938 je novo traso ceste in oporni zid gradilo gradbeno podjetje kranjskega stavbenika Josipa Slavca. Na trasi gorenjske ceste je bil gradbeno najzahtevnejši del obnove cestni odsek Labore–Kranj na Gaštejskem klancu, v skupni dolžini 1300 metrov. Načrtovana je bila gradnja ceste od Labor do začetka Savskega mostu, vključno z novim nadvozom nad železniško progo. Dela so bila ocenjena na vrednost skoraj tri milijone tedanjih dinarjev. Kot najugodnejši ponudnik je bila na licitaciji avgusta 1936 za izvedbo vseh del izbrana Gradbena družba Josipa Slavca iz Kranja, ki je tedaj že imela veliko izkušenj z zahtevnimi gradnjami mostov in cest.

Gradnja mostu nad železniško progo (arhiv družine Slavec)

(Iz strokovnega teksta avtorice razstave mag. Monike Rogelj)

Vabljeni v Gorenjski muzej!

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Up Next

Related Posts