Poslovil se je prof. dr. Jože Žontar, zgodovinar, arhivist in gostujoči predavatelj na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Kot zgodovinar se je posvečal obdobju dolgega 18. stoletja do marčne revolucije 1848. Bil je eden izmed vodilnih poznavalcev terezijanskih in jožefinskih reform ter upravne zgodovine slovenskega prostora. Leta 1955 je diplomiral, nato pa leta 1977 tudi doktoriral na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani s temo Struktura uprave in sodstva na Slovenskem od srede 18. stoletja do 1848.

Prof. dr. Jože Žontar. Vir: Gorenjski glas

Po diplomi se je zaposlil kot arhivist v Državnem arhivu Slovenije, leta 1972 pa je postal ravnatelj Zgodovinskega arhiva Ljubljana, kjer je ostal vse do leta 1992. V času ravnateljevanja je popolnoma reorganiziral delo v arhivu ter pomembno prispeval k sistematični organizaciji in razvoju arhivske službe v Sloveniji na sploh. Kasneje je vodil Center za strokovni razvoj pri Arhivu Republike Slovenije. Upokojil se je leta 1999.

Delo v arhivih ga je zaznamovalo tudi raziskovalno, saj je sodil med vodilne teoretike na področju arhivistike, ki se je v času njegovega najbolj aktivnega delovanja prelevila v samostojno vedo. Med drugim je sodeloval pri pripravi zakonodaje na področju arhivske dejavnosti. Postal je tudi prvi predavatelj arhivistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je bil leta 1978 najprej izvoljen v docenta, leta 1985 v izrednega profesorja, leta 1990 pa še v rednega profesorja za arhivistiko.

Njegova bogata bibliografija vključuje pomembna dela kot so Arhivi od pisarne do zakladnice zgodovine iz leta 1967 in Arhivi v Sloveniji iz leta 1970, ki ju je napisal v so-avtorstvu s Sergijem Vilfanom, ter Arhivistika iz leta 1984. Leta 1984 je prejel Zupančičevo nagrado Mestne občine Ljubljana za področje kulture, leta 2002 pa mu je bila podeljena prva Aškerčeva nagrada, ki jo podeljuje stanovska organizacija Arhivsko društvo Slovenije.