Ob sežiganju knjige dr. Boža Repeta

Med Slovenci imajo knjige posebno ceno. Saj je naš narod že vsaj od Trubarja – narod besede in zapisane besede v knjigi. Nam je tudi zato knjiga, ne le Biblia  – kot posoda razodetja, nekaj svetega, saj je bila tudi po biblijskem sporočilu v začetku Beseda.  Do besed v knjigah  smo v veliki večini spoštljivi tudi, če jih ne beremo,  če so že iz idejne ali politične mode, če nam niso (več) razumljive ali se z njimi ne strinjamo.

Knjiga je – kot svetišče. Uničevanje knjig ali njihov sežig nam je večinoma nekaj nerazumljivega. Pa če pomislimo na sežiganje protestantskih  knjig, med njimi so bile tudi prve slovenske, ki so v Ljubljani v začetku 17. stoletja doživele takšno usodo iz enostranske verske vneme kot krivoverske  ali na odstranjevanje slovenske literature na Primorskem pod fašizmom in v času vojne tudi z ognjenimi zublji. Odstranjevanja knjig smo imeli tudi po letu 1945 več kot dovolj, pa izločanja knjig, prepovedi in na koncu obdobja ob Kocbekovem intervjuju o  povojni moriji celo boj s knjigo proti knjigi. Bilo je videti, da gre na bolje, da se naš svet demokratizira. A je bil le vtis. Nihče ni pričakoval, da po žicah okupirane Ljubljane dobimo še žico svobodne Slovenije, po požigih knjig v zgodovini pa še aktualni požig knjige avtorja, ki je nekdaj pisal o Obračunu s Perspektivami, izdal letos delo S puško in knjigo, sedaj pa so mu neki >narodni vneteži< knjigo o Milanu Kučanu hoteli kar zanetiti. Po zgledu protireformacije ali fašistov? Slovenci smo vsaj pred 25 leti pokazali, da nam je enoumja dovolj. Da bomo skupaj v sodelovanju različnosti iskali poti naprej. To kar imamo pa je slepa ulica! Primerno je v iskanju resnice edino spoštovanje različnosti in drugačnosti, tudi če gre za zgodovinske teme in razprave. Ne glede na polemična razmišljanja in ugovore k trditvam zgodovinarja, pa je argumentirana kritika temelječa na zgodovinskih virih in pošteni interpretaciji način razprave o naši preteklosti, ki nas večkrat ločuje kot druži. A zoper nasilje z zažiganjem knjig je treba ugovarjati na glas kot so ob  takšnem uničevanju knjige dr. Boža Repeta storili različno misleči kolegi z oddelka za zgodovino in še kdo.

Naj prispevam vsaj še svoj glas!

dr. Branko Šuštar,

predsednik Zveze zgodovinskih društev Slovenije, Aškerčeva 2, Ljubljana