Posnetek predstavitve za medije

»Kriza, v kateri sta se znašla parlament kot institucija in parlamentarizem kot politični sistem, ni bila značilna le za čas med obema vojnama in za prvo Jugoslavijo, temveč je bila širši evropski in časovni pojav. Pravzaprav ji še danes ni videti konca,« piše zgodovinar dr. Jure Gašparič v knjigi Izza parlamenta. Zakulisje jugoslovanske skupščine 1919–1941, ki je izšla lani pri založbi Modrijan. Čeprav knjiga vodi bralca skozi različne plasti jugoslovanskega parlamenta, nekateri zapisi zvenijo zelo sodobno. Najvplivnejši slovenski politik v prvi Jugoslaviji Anton Korošec je razmišljal: »Parola se glasi: za narod, dela pa se: za lastni žep, za svojo ambicijo, za osebno in vsaj strankarsko korist. Idealizem politike je propadel, politični programi so postali velika laž.« Nadalje Gašparič zapiše, da je bil v tistem obdobju parlamentarizem v krizi »zaradi nesposobnosti evolucije politične in ekonomske demokracije, njihove prilagoditve socialnim prilikam in zaradi krize etike.« Pariški profesor in poslanec Joseph Barthélémy pa je vzroke za nezaupanje pri ljudeh iskal »v samoljubnih stremljenjih poslancev, majhnih sporih, intrigah, v brezplodnih agitacijah, pomanjkljivi metodi, v nezmožnosti dosedanja rezultatov po poti parlamentarne demokracije«. Zagotovo je eno od pomembnejših sporočil knjige, da so »parlamenti in skupščine iz preteklih časovnih obdobij in preteklih državnih tvorb, kamor je sodilo slovensko ozemlje, pomemben del kolektivnega spomina.« Že v srednjem veku so namreč menihi in učenjaki vedeli: »Sodobniki smo palčki na ramenih velikanov!« V sredo, 27. januarja 2016, ob 11. uri, so se v Modrijanovi knjigarni v Ljubljani o knjigi ter o parlamentu včeraj, danes in jutri pogovarjali avtor dr. Jure Gašparič, vodja poslanske skupine SMC dr. Simona Kustec Lipicer in dolgoletni državnozborski poslanec Miran Potrč. Pogovor je vodila Darja Groznik.