Janez Puhar, izumitelj metode fotografije na steklo

26. avgusta 1814 se je v Kranju rodil  slovenski rimskokatoliški duhovnik, izumitelj in fotograf, Janez Avguštin Puhar.

Janez Puhar je prvi slovenski fotograf in izumitelj ene od metod fotografije na steklo. Po poklicu duhovnik, rojen v Kranju v tedanjem Avstrijskem cesarstvu, je z izumom fotografije na steklo leta 1842 slovensko inovativnost zapisal na svetovni zemljevid razvoja fotografske umetnosti. Bil je vsestranski raziskovalec in izobraženec, ki se je poleg svojega poklica ukvarjal z eksperimentiranjem na različnih področjih, kot so fizika, kemija, astronomija, glasba, poezija in likovna umetnost, najbolj pa ga je prevzela fotografija.

Rojen je bil 26. avgusta, leta 1814 v Kranju, v ugledni obrtniški rodbini, ki jo beležijo že od začetka 17. stoletja.

Bil je bister in radoveden otrok. Po dokončani normalki v Kranju je nadaljeval šolanje na gimnaziji v Ljubljani, kjer se je izkazal z nadarjenostjo za različne predmete. Naučil se je več jezikov, poleg latinščine še francoščino, nemščino, angleščino in italijanščino, pisal je pesmi, rad se je ukvarjal z risanjem in botaniko, v višjih razredih pa zlasti z matematiko, fiziko in kemijo. Bil je tudi glasbeno nadarjen in je igral več inštrumentov, ki si jih je pozneje celo sam izdeloval. Po končani gimnaziji se je želel posvetiti umetnosti, a je, kot je bila takrat pogosto navada, na materino željo stopil v semenišče. Leta 1838 je bil posvečen za duhovnika in nastopil svojo prvo službo kot duhovni pomočnik v Leskovcu pri Krškem.

Ko je Francoska akademija znanosti 19. avgusta 1839 razglasila izum fotografije – dagerotipije, se je tudi Puhar seznanil z novim postopkom, ki ga je že v naslednjem letu obvladal. Po premestitvi v Ljubno na Gorenjskem je leta 1842 uspel z inovacijo fotografije na steklu.

Puharja je cerkev pogosto selila. Tako je moral iz Ljubnega v Radovljico in leta 1846 na Bled. Prav Bled pa je bil z zametki turizma in radovednimi obiskovalci iz Anglije, Francije in Amerike idealen za njegovo delo. Tu je izum doživel prvo popularizacijo, saj je s svojim znanjem jezikov zlahka komuniciral in vzbujal pozornost s svojimi talenti. Najbolj pomembno znanstvo je bilo s francoskim vikontom Louisom de Daxom, ki je leta 1849 iz zdravstvenih razlogov prišel na Bled. Iz zapisov vemo, da sta se družila ob pogovorih o fotografiji in umetnosti in da je de Dax odkupil štiri Puharjeve fotografije na steklo.

O izumitelju na Kranjskem je leta 1852 pisal pomembnemu francoskemu časopisu La Lumiere in Puharja opisal kot poznavalca, inovatorja in umetnika, ki v preskromnih razmerah ustvarja izjemne fotografske izdelke in vzbuja občudovanje.

Leta 1853 je bil prestavljen, tokrat v Cerklje na Gorenjskem. Z odhodom s svetovljanskega Bleda so usahnili stiki z zanimivimi ljudmi in novice o znanstvenem dogajanju po svetu. Boleč udarec sta bila tudi smrt očeta in sestre Francke. V Cerkljah je še vedno eksperimentiral in poročal o novih postopkih, npr. o fotografiji na papir in o projiciranju na steno, a poročil o teh ni več javno objavljal. Najbrž je doživljal zaton svoje strokovne integritete, saj se je fotografija po svetu z veliko vnemo razvijala naprej, on sam in njegov izum pa sta ostajala vse bolj v ozadju.

Poleti leta 1864 se je hudo bolan na pljučih – najbrž tudi zaradi vdihavanja škodljivih snovi med poskusi – vrnil nazaj v rodno mesto Kranj in tam 7. avgusta, star le 49 let, umrl.

Up Next

Related Posts