Janez Vajkard Valvasor

28. maja 1641 je bil v Ljubljani krščen Janez Vajkard Valvasor, kartograf, geograf, zgodovinar, pisatelj, polihistor, založnik in zbiratelj, ki je leta 1689 v Nürnbergu izdal svoje najslavnejše delo – Slavo vojvodine Kranjske. 

Janez Vajkard Valvasor se je rodil na Starem trgu v Ljubljani. Njegova starša sta bila Ana Marija Ravbar in deželni odbornik Jernej Valvasor, potomec stare plemiške družine iz Bergama. Valvasorjev oče je bil lastnik gospostev Gamberk in Medija na Izlakah, kjer je mladi Valvasor preživel svoje otroštvo skupaj s 16 brati in sestrami. Gimnazijo je Valvasor obiskoval v Ljubljani – pri jezuitih. Svojo zbirateljsko žilico je izražal z zbiranjem instrumentov, denarja ter knjig. V duhu časa je kot plemič svoje izobraževanje nadaljeval s potovanji: Nemčija, Severna Afrika, Francija, Švica. Znanje o svetu pa je pridobival tudi v vojaških službah. Od leta 1663 do leta 1664 se je npr. udeležil vojne proti Osmanom.

Po vrnitvi se je leta 1672 odločil za nakup nepremičnin: grad Bogenšperk, grad črni potok ter grad Lichtenberg in hišo v Ljubljani. Stroški njihovega vzdrževanja so presegli njegove sposobnosti, zato jih je bil kasneje prisiljen prodati. V gradu Bogenšperk si je uredil bakroreznico, delo v njej pa ponudil avstrijskemu mojstru Andreju Trostu. Leto 1672 je bilo zanj pomembno tudi za zasebnem področju, poročil se je namreč z Anono Rozino Graffenweger, s katero se mu je rodilo devet otrok. Na zadnjem porodu, leta 1687, mu je žena umrla. Tri mesece po njeni smrti se je ponovno poročil, tokrat z baronico Ano Maksimilo Zetschker, ki je prihajala iz Vrhovega. Z njo so se mu rodili štirje otroci, družina pa je leta 1692 ostala brez večine premoženja. Leto kasneje, ko se je rodil zadnji otrok, je v Krškem umrl tudi oče star 52 let. Valvasorja so pokopali v družisnki grobnici v grajski kapeli na Mediji.

Valvasorjevo delo ni bilo omejeno samo na eno področje – bil je namreč polihistor. Čeprav je bil po poklicu vojak, je večino svojega življenja zapisal znanosti, zbirateljstvu in preučevanju Kranjske, osrednjega dela današnje Slovenije. Tako je zapustil obširno znanstveno delo. Valvasor je bil eden prvih sistematičnih kartografov pri nas. Bil je prvi, ki se je pričel v večjem obsegu ukvarjati z bakrotiskom in je ustanovil svoje grafično podjetje. O njegovi izobrazbi in bogastvu pa priča tudi mogočna knjižnica, v kateri je imel vsa takrat pomembna znanstvena dela. Valvasor je zaradi svojega prispevka k slovenski znanost in kulturi ena ključnih osebnosti slovenske zgodovine. Raziskava Cerkniškega jezera pomeni enega vrhuncev Valvasorjevega znanstvenega dela. Cerkniško jezero je zaradi svojega presihajočega delovanja že od nekdaj burilo duhove in zbujalo ugibanja o ustroju svojega delovanja, privabilo je tudi Valvasorja. Iz opazovanja in raziskav je nastal tudi daljši zapis v 4. poglavju Slave vojvodine Kranjske. Raziskava o delovanju jezera je Valvasorju prinesla izvolitev za člana angleške Kraljeve družbe v Londonu. Celotno delo Slava vojvodine Kranjske je obsegalo 3532 strani in je prinašalo grafike 300 najpomembnejših krajev, gradov in samostanov. Danes velja za neprecenljivi vir o življenju na Slovenskem v 17. stoletju.

Eden izmed njegovih bolj znanih načrtov pa je najverjetneje načrt za predor pod prelazom Ljubelj. Krajši predor je bil tik pod vrhom izkopan že leta 1575 in velja za enega prvih gorskih predorov v Evropi. Valvasor se je zavedal pomembnosti te prometne povezave med Kranjsko in ostalimi severnimi deželami. Iz tega se je najbrž tudi porodil njegov načrt o gradnji novega daljšega predora. Za koliko je prehitel čas pove dejstvo, da je današnji predor (dolžina 1,8 km) bil odprt leta 1964.

Up Next

Related Posts