Josip Vidmar

Kritik, esejist, prevajalec in družbenopolitični delavec Josip Vidmar  se je rodil na današnji dan pred 122-imi leti v Ljubljani.

Josip Vidmar. Foto: WikimediaSodeloval je v obeh svetovnih vojnah in bil eden izmed ustanoviteljev Osvobodilne fronte in udeleženec drugega zasedanja Avnoja v Jajcu. Med drugo vojno in po njej je opravljal vrsto pomembnih političnih funkcij, bil pa je tudi najvidnejši slovenski literarni in gledališki kritik svojega časa. Bil je dramaturg v Drami in profesor za teorijo drame na Akademiji za igralsko umetnost.

Najprej se je uveljavil kot prevajalec in interpret ruskih literarnih in filozofskih del ter kritik s kritiko z oceno Župančičeve drame Veronika Deseniška v Ljubljanskem zvonu

Njegovo najvplivnejše delo je verjetno Kulturni problem slovenstva, izdano med diktaturo kralja Aleksandra leta 1933. V njem se je zavzel za slovensko nacionalno samobitnost in avtonomnost proti t. i. naprednim liberalnim razumnikom, ki so zagovarjali »jugoslovenarstvo«. Povod je bil esej Otona Župančiča Adamič in slovenstvo, posledica pa Speransova/Kardeljeva knjiga Razvoj slovenskega narodnega vprašanja..

Pred drugo svetovno vojno se je zavzemal za avtonomnost umetnosti in za njeno neodvisnost od ideologij, po vojni Josip Vidmar in hči Živa v Dolenjskih Toplicah 22. julija 1961. Foto: primorskenovice.sipa je ob estetsko-etičnih elementih bolj upošteval tudi sociološke. V dramskih kritikah v šestdesetih letih prejšnjega stoletja je odklanjal domala vso modernejšo svetovno dramatiko in polemiziral z literarno avantgardo, ki je rušila klasična idejno-formalna izhodišča. Esejistično je obdelal vrsto vrhunskih slovenskih literarnih ustvarjalcev, v gledališču pa se je zavzemal za literarno gledališče.  Josip Vidmar je 1949. leta postal član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, v letih od 1952 do 1976 pa je bil tudi njen predsednik.

Up Next

Related Posts