Kako so Rimljani praznovali “božič”

Danes je Božič praznik kristjanov, dan ko se je rodil odrešenik Jezus Kristus. Nekateri obdobje Božiča vidijo kot čas lučk, praznovanja in obdarovanja. Rimljani pa so v tem obdobju praznovali Saturnalije – praznik, katerega so Rimljani posvetili bogu Saturnu.

KAJ SO SATURNALIJE IN KAKO SO GA PRAZNOVALI?

Praznovanje Saturnalij je bilo najprej predvideno samo za en dan, in sicer 17. december. Kasneje so praznovanje podaljšali na cel teden, do 23. decembra. Praznovanje se je spremenilo v neke vrste festival praznične hrane, gostij, pitja, petja, plesa in mnogo drugih stvari (ljudje so pogosto plesali goli na ulicah, igrali so različne igre na srečo in podobno). Celo duhovniki boga Saturna naj bi, po knjigi Saturnalije iz zgodnjega 5. stoletja, pravili, da so na praznik saturnalije vse stvari, ki so resne, prepovedane. Saturnalije so bile torej praznik veselja in uživaštva. Rimski “veseli december”.

Marmornata skulptura boga Saturna

Marmornata skulptura boga Saturna

Običajne toge in konzervativne družbene omejitve rimske družbe za časa saturnalije niso več veljale. Tako so gospodarji služili svojim sužnjem, odrasli so poslušali svoje otroke in jim služili. Sužnjem je bilo dovoljeno tudi igranje iger na srečo. Rimski aristokrati so za nekaj časa pospravili svoja konzervativna oblačila in jih zamenjali za oblačila pisanih barv kot je npr. rdeča, zlata in vijolična. Oblečila, ki so jih takrat poljubno oblekli nase so poimenovali “sinteza” kar pomeni “sestavljeni skupaj”. Sužnji so v tem času običajno nosili tudi plašč svobode imenovan pillium, ki je simnoliziral njihovo svobodo za časa saturnalij.

Ljudje so prirejali gostije v svojih domovih, kasneje pa so začeli prirejati tudi slavje v posameznih templjih posvečenih bogu Saturnu, kakor piše Livij. Rimljani so na ulicah kričali “Io Saturnalia!” kakor danes rečemo npr. “Vesel Božič” ali “Srečno Novo leto”.

Ob praznovanju je moral obvezno biti prisoten kip Saturna. Saturnovi kipi, ki so jih imeli v templjih, posvečenih le-temu, pa so imeli stopala zvezana z volnenimi trakovi. Za časa Saturnalije so te trakove na kipih razvezali, kar je simboliziralo, da so Rimljani za časa praznovanja saturnalij osvobojeni vseh okov in vezi vsakodnevnega življenja in družbenih pravil.

Za časa praznovanja Saturnalije so obvezno prirejali še dirke z vozovi. Na dan jih je bilo lahko tudi do 36. Kajti Saturnalije so bile najbolj priljubljen praznik pri Rimljanih.

Za časa Saturnalije je svet v Rimu obstal. Ljudje so se prepustili praznovanju. Kar so velikokrat izkoriščali raznorazni uzurpatorji, ki so se hoteli povzpeti na vladarske stolčke Rima. Eden med njimi je bil npr. zarotnik Katalin, ki je nameraval za časa praznovanja pobiti cel Senat in požgati mesto Rim do tal. Njegove namene je pravočasno odkril Cicero leta 63 p.n.š..

IZVOR SATURNALIJE

Saturnalije so posledica združitve treh zimskih festivalov skozi stoletja. Festivali so vključevali Saturnove dneve (kar je v bistvu kasneje postala Saturnalija), ki so bili posvečeni bogu Saturnu, bogu setve in poljedelstva. Vendar je praznovanje trajalo samo en dan, 17. decembra. Kasneje je bil 17. december posvečen boginji Ops – ki je bila Saturnova žena in sestra, boginja obilja in zemljinih sadov. Kasneje so praznovanje boga Saturna in boginje Ops povezali. Temu praznovanju so dodali še praznovanje najkrajšega dneva v letu. To praznovanje so Rimljani imenovali bruma. Bruma se je ujemala z zimskim solsticijem 21.-22. decembra.

Praznovanje je torej z združitvijo vseh treh festivalov trajalo od 17. do 23. decembra. Zaradi kaosa, ki ga je po navadi praznovanje Saturnalije povzročilo je cesar Avgust skrajšal praznovanje na 3 dni. Cesar Kaligula ga je pozneje zopet podaljšal na 5 dni, v 5. stoletju n.š. pa je praznovanje trajalo skoraj 2 tedna.

Razglednica iz leta 1884 prikazuje praznovanje rimske Saturnalije

Razglednica iz leta 1884 prikazuje praznovanje rimske Saturnalije

Točen izvor praznovanja Saturnalije ne vemo. Praznovanje verjetno izhaja iz konca agrarnega leta, kakor piše Kolumela (oz. Columella) v svoji knjigi De Re Rustica, ki se ukvarja z agrikulturo.

Vsekakor pa so Saturnalije razbile monotonost v času od konca žetve do prvih pomladnih dni.

ALI JE POKLANJANJE DARIL IN OKRAŠEVANJE DEL PRAZNOVANJA SATURNALIJE?

Za Saturnalije je predvsem značilno to, da so se ljudje sprostili in zamenjali svoje vloge (kot že omenjeno, gospodarji so posatli sužnji in obratno). Darila niso bila značilna. So si pa podarjali bele sveče imenovane cerei, ki so simbolizirale vse večjo količino dnevne svetlobe po zimskem solisticiju. Poleg sveč so si podarjali tudi glinene obraze, imenovane sigillariae, ki so si jih Rimljani med sabo izmenjavali z namenom okrasa. Ti glineni obrazi so bili včasih na zelenju ali katerikoli drugi zeleni rastlini in so služili kot neke vrste dekoracija. Ljudje so prav tako prinašali bodiko in različno jagodičje v čast bogu Saturnu.

VSI NISO ODOBRAVALI PRAZNOVANJE SATURNALIJE

Na neodobravanje praznovanja Saturnalije ste lahko naleteli predvsem v Rimu. Zakaj? Seneka se je pritoževal, da je bila množica ljudi čisto izven kontrole pri svojem razvratnem početju, Plinij Mlajši pa je v enem izmed svojih pisem opisal, da se je raje zatopil v svoje delo in študije, kot da bi praznoval s preostankom svoje hiše.

Tudi zgodnje krščanski vladarji so nasprotovali svečanostim ob Satunalijah. Predvsem kasneje, ko so se dokončno sporazumeli o točnem datumu Kristusovega rojstva. In to je bil 25. december. Za kristjane je bil 25. december praznik, sveti dan. Hoteli so, da se razlikuje od poganske Saturnalije, kjer so ljudje popivail, veseljačili in pa tudi igrali igre na srečo. Vendar praznovanja Saturnalije niso mogli kar izkoreniniti, saj je bila svečanost izjemno popularna med ljudmi. Obstajajo zapisi o praznovanju Saturnalije vse do 8. stoletja n.š..

Povzeto po: History Extra (dne 22.12.2015, ob 13:30 uri)

Up Next

Related Posts