Klinopis – najstarejša zlogovna pisava

4. septembra leta 1802 je Georg Friedrich Grotefend razvozlal najstarejšo zlogovno pisavo klinopis iz področja Mezopotamije.

Začetki razvoja pisave

Razvoj pisave se je začel zaradi vse večjih potreb po beleženju, predvsem med trgovci. Tako so Somerci v Mezopotamiji pred več kot 5300 leti začelil z zapisom pisave, ki je bila najprej v obliki znakov in slik, kasneje pa se je poenostavila. Zaradi nove oblike pisave, za katero je tipična klinasta oblika zapisa, se je pisava poimenovala klinopis. Pisali so ga na glinene tablice s posebnim pisalom. Klinopis je na začetku sestavljalo okoli 2000 znakov, ki so jih pozneje zaradi lažje uporabe skrčili na približno 800 znakov, od katerih je bilo v uporabi približno 200-300 znakov. Pisavo so skušali čim bolj poenostaviti. Sčasoma so prešli iz pisanja v stolpcih na pisanje v vrstah, od leve proti desni, kar večina uporablja še danes.

Ploščica iz Amarne, 14. st. p.n.š.

Klinopisna pisava, Amarna, 14. st. p.n.š.

 

Uporaba klinopisne pisave

Klinopis je bil zelo prilagodljiva pisava, zato so ga uporabljali v različnih jezikih. Klinopis so prilagodili za jezike takratnih mestnih držav kot je bila na primer Akadska država, Elamiti, Hetiti, … Navdihnila je tudi abecedo Ugaritov in starih Perzijcev.

Klinopis je ostal v veljavi še dolgo časa, dokler ga ni nadomestila feničanska pisava z vzponom Feničanov. Menijo, da je klinopis dokončno izumrl šele v 2. stoletju n.š., oz. se je izgubilo znanje o klinopisni pisavi. Uporaba je zamrla že prej. Šele v 19. stoletju so zopet razvozlali klinopisno pisavo.

Dešifriranje

Klinopis je zanimal še perzijske zgodovinarje v srednjeveškem islamskem svetu, vendar so bili njihovi poskusi neuspešni. Kakor tudi vsi poskusi vse do 19. stoletja. Klinopis so brez uspeha skušali dešifrirati raziskovalci kot so bili Barbero, Pietro Della Valle, sir Thomas Herbert, Henry Rawlinson in mnogi drugi. Na začetku 19. stoletja je to uspelo Georgu Friedrichu Grotefendu.

Georg Friedrich Grotefend

Georg Friedrich Grotefend

Georg Friedrich Grotefend je bil nemški filolog. S poučevanjem je pričel leta 1797 na mestni šoli v Göttingenu. Takrat je že vedel za klinopisno pisavo. Poznal jo je iz kopij glinenih ploščic iz starodavnega perzijskega mesta Persepolis, ki jih je naredil nemški popotnik Carsten Niebuhr. Grotefend je bil brez kakšnega posebnega znanja orientalskih jezikov, vendar je bil vešč v reševanju ugank. Tako se je nekega dne s prijatelji stavil, da bo razvozlal klinopis. Vedel je da ploščice, ki jih preučuje, izvirajo iz 5. st. p.n.š. in da so bile povezane s skulpturami kraljev. Tako je predvideval da ponovitev določenih simbolov pomeni “kralj” in “kralj kraljev”. Kmalu je lahko povezal imeni Darej in Kserks s terminom “plemstvo”. Tretje ime, ki ga je prepoznal, je bilo Hystapses – on je bil oče Dareja I.. Od 13 simbolov, ki mu jih je uspelo dešifrirati je blo 9 simbolov pravilnih. Starodavna pisava je bila končno dešifrirana.

Up Next

Related Posts