Koncert generacije: David Bowie, Berlin in leto 1987

Povezava med Davidom Bowiem in Berlinom je bila dolgotrajna. Nekoč je umetnik živel v mestu, leta 1987 pa je s kultnim koncertom pomagal spremeniti zgodovino razdeljenega mesta.

David Bowie in Iggy Pop v Berlinu. Povzeto po: https://www.morrissey-solo.com/threads/david-bowie-and-iggy-pop-in-berlin.142354/

Že v 70. letih 20. stoletja se je Bowie pred slavo in življenskim slogom, ki ga s sabo potegne Rock ‘n’ Roll umaknil v zavetje Zahodnega Berlina. Droge je zamenjal za mestno art pop sceno, zasebna letala pa za stanovanje v sosedski Schöneberg, ki si ga je delil z Iggyjem Popom. Leta, ki jih je preživel tu, so bila ustvarjalna, saj je tu gojil svoj talent za slikanje in skiciranje. Ni pa se odpovedal glasbi. Dnevno se je s svojim kolesom vozil v Hansa Tonstudio v Kreuzbergu v bližini Berlinskega zidu. Tu je ob pomoči glasbenika in producenta Briana Ena, sicer člana še ene legendarne skupine Roxy Music, ustvaril tri albume, t.i. Berlinsko trilogijo, sostanovalcu Iggyu Popu pa je pomagal napisati debitantski solo album The Idiot ter drugi album Lust for Life.

Zlasti drugi album iz trilogije je bil tisti, ki je povzel duh časa viška Hladne vojne. Album Heroes je namreč nastal istega leta, ko so vzhodnonemški vojaki na meji ubili 18-letnega Dietmarja Schwietzerja, ko je želel prebežati na zahodno stran. Čez nekaj mesecev se je 22-letni Henri Weise utopil med poskusom prebega preko reke Spree. Čeprav se danes album smatra kot himno optimizmu in uporu, besedilo naslovne pesmi ponazarja strah in izolacijo, ki sta bila v mestu vedno prisotna. Weiseju so bile tako denimo namenjene besede: »Želim si, da bi lahko plaval / tako kot delfini, tako kot delfini lahko plavajo.«

Desetletje po izdaji kultnega albuma se je Bowie vrnil v Berlin. V okviru Koncerta za Berlin, tridnevnega dogodka pred nemškim Reichstagom, je nastopil drugi večer.  V nemščini je nagovoril poslušalce z besedami: »Pošiljamo najboljše želje vsem našim prijateljem, ki so na drugi strani zida,« in se odločil, da bo zapel pesem Heroes, ki jo je napisal desetletje pred tem. Organizatorji so  zvočnike usmerili tudi proti in preko berlinskega zidu v upanju, da bo glasba dosegla tudi meščane v vzhodnem delu. Mnogi izmed njih so se dejansko zbrali na vzhodni strani, da bi poslušali prepovedano britansko in ameriško dekadentno glasbo.

Tudi naslednji večer, ko je oder zavzela skupina Genesis, so se mladi zbrali na vzhodni strani berlinskega zidu. A takrat so vzhodnonemške oblasti reagirale in policija je napadla mlade v vzhodnem Berlinu, jih začela razganjati z vodnimi topovi in jih okoli 200 tudi aretirala. Kasneje so pričevalci teh dogodkov trdili, da se je tisti večer spremenil odnos mladih proti državi. Vzhodnonemške oblasti so uporabile preveliko silo ter nekaj, kar je bilo morda precej nedolžno poslušanje glasbe, spremenile v subverzivno politično dejanje.

 

Ronald Reagan pozove Mihaela Gorbačova, da poruši Berlinski zid. Berlin, 12. junij 1987.

 

Čez dober teden je Zahodni Berlin obiskal tedanji ameriški predsednik Ronald Reagan. V zdaj zgodovinskem govoru pred Brandenburškimi vrati je pozval sovjetskega voditelja Mihaela Gorbačova, da naj »podre ta zid.« Reagonov govor je skupaj s Koncertom za Berlin spremenil pogled Berlinčanov na vzhodu in zahodu, pa tudi preostalega sveta glede razdeljenega mesta.

Berlinski zid je padel čez dve leti. Vse od tedaj pa se analitiki in zgodovinarji sprašujejo, kakšno vlogo je imel Koncert za Berlin pri demokratičnih spremembah v Vzhodni Nemčiji in združitvenem procesu? Eno je zagotovo: oblast v vzhodnem Berlinu je gledala na koncert, morda tudi na politično sporočilo Bowiea, kot na provokacijo. Odgovor oblasti nanjo pa je bil občutno premočan, stranski učinek pa je bil odpor vzhodnonemške mladine.

Takšen pogled ima morda tudi nemško zunanje ministrstvo, ki se je od Bowia ob njegovi smrti januarja 2016 poslovilo z naslednjim Twitter sporočilom:

Kasneje pa je Bowie o koncertu rekel:

»Bil je eden izmed mojih najbolj čustvenih nastopov. Oblile so me solze. Vedeli smo, da bi se lahko na drugi strani zidu dejansko zbralo nekaj vzhodnih Berlinčanov, a nismo vedeli, da se bodo zbrali v takšnih številkah. Na drugi strani jih je bilo na tisoče, ki so prišli v bližino zida. /…/ Še zdaj ostanem brez besed. Srce se mi je lomilo. Nikoli nisem naredil kaj podobnega v svojem življenju, in verjetno ne bom nikoli več.«

Koncert in reakcija vzhodnonemških oblasti vseeno nista bila tista osrednja faktorja, ki sta zrušila zid. Padec zidu je bil namreč veliko bolj posledica političnih in družbenih sprememb v vzhodnem bloku, kot zahodnem: denimo Gorbačovove reforme v sovjetskem ekonomskem in političnem sistemu, vse bolj samostojna pot sovjetskih satelitov in kaos v vladnem sistemu Vzhodne Nemčije. V skupku zgodovinskih dogodkov, pa je bil dogodek vendarle pomemben kamenček v mozaiku demokratizacije in združevanja Nemčije ter Evrope.

Vir:
Fisher, Max. “David Bowie at the Berlin Wall: the Increadible Story of a Concert and its Role in History.” Dosegljivo na: https://www.vox.com/2016/1/11/10749546/david-bowie-berlin-wall-heroes
Chase, Jefferson. “’87 Concert was a Genesis of East German Rebellion.” Dosegljivo na: http://www.dw.com/en/87-concert-was-a-genesis-of-east-german-rebellion/a-2663850

Up Next

Related Posts