Koroški Slovenci v kulturi spominjanja na Koroškem in v Avstriji

KDAJ? sreda, 30. maj 2018, ob 11.00 uri
KJE? Prešernova dvorana SAZU, Novi trg 4, Ljubljana

Kultura spominjanja med koroškimi Slovenci se je po drugi svetovni vojni  osredotočila na preganjanje in odpor za časa nacizma. Najpozneje od  junija 1949 sta se z razcepitvijo na “levi” in “desni” tabor razvili dve  tendenci: prva je poudarjala partizanski odpor, druga pa bolj vidik  trpljenja. V sedemdesetih letih sta se oba vidika spet združila, po  osamosvojitvi Slovenije pa prihaja pod vplivom revizionističnih tendenc  v centralnem slovenskem prostoru včasih tudi na Koroškem do negativnih  konotacij partizanskega odpora. Na drugi strani je bila kultura  spominjanja koroškega večinskega prebivalstva osredotočena na  praznovanje zmage na plebiscitu leta 1920 in v zvezi s tem partizanov  dostikrat ni obtoževala samo zločinov proti koroškemu prebivalstvu,  temveč tudi poskusa revizije rezultatov plebiscita. V avstrijskem merilu je bil spomin na odpor proti nacizmu od konca štiridesetih let prav tako  marginaliziran, vedno pa so obstajali dejavniki, ki so ta spomin gojili, recimo Dokumentacijski arhiv avstrijskega odpora. To se je začelo počasi spreminjati šele v sedemdesetih letih, v zadnjih dveh desetletjih tudi s pluralizacijooblik spominjanja (literatura, umetniške intervencije ipd.).

Predaval bo prof. dr. Valentin Sima.
Valentin Sima je asistenčni profesor za sodobno zgodovino na univerzi v Celovcu. Njegove raziskave so osredotočene na regionalno zgodovino s posebnim ozirom na medetnične odnose. Raziskoval je nacistično raznarodovalno politiko na Koroškem in njene kontinuitete ter kulturo spominjanja na Koroškem na primerih plebiscitnih proslav in veteranskih srečanj na hribu Ulrichsberg severno od Celovca. Skupaj z Brigitte Entner in Avguštinom Mallejem je objavil zbornik o odporu proti fašizmu (2011) in o poskusih etnične homogenizacije v alpsko-jadranskem prostoru  (2012), 2016 pa skupaj z Brigitte Entner dnevnik Marije Prušnik o izgnanstvu. Poleg tega je član uredniškega odbora avstrijske revije Zeitgeschichte in predsednik Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu.

Up Next

Related Posts